Za njegovo razrešitev je namreč na današnji izredni seji glasovalo le 45 poslancev, torej eden premalo. Dve glasovnici sta bili neveljavni. To je bil že drugi neuspešni poizkus rušenja Igorja Zorčiča, ki je konec marca izstopil iz vladne Stranke modernega centra (SMC) in prešel v vrste nepovezanih poslancev.
Kako so glasovali poslanci, uradno ni znano, saj je glasovanje tajno. Že pred glasovanjem pa so glavno dvorano državnega zbora zapustili poslanci opozicijskih strank (LMŠ, SD, Levica, SAB) in štirje nepovezani poslanci. V njej je tako ostalo le 47 poslancev SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS in obeh manjšin.
Razrešitev je sicer predlagalo 38 poslancev SDS, NSi in SMC. Poslanci DesUS, SNS in obeh manjšin pred glasovanjem niso javno razkrili, kako bodo glasovali. Toda že dopoldne je poslanec italijanske manjšine Felice Žiža posredno dal vedeti, da bi utegnil glasovati za Zorčičevo razrešitev. "Četudi si jeziček na tehtnici, igraš svojo vlogo in odločaš," je dejal Žiža. "Določene odločitve, kot na primer glasovanje o dnevnem redu, so verjetno pokazale, da ga je povleklo na stran opozicije, kar pa si kot predsednik državnega zbora ne bi smel privoščiti," je še dodal Žiža.
Na koncu je bil izid enak kot konec marca, ko je koalicija prvič poizkušala razrešiti Zorčiča.
Preberite še:
Če Zorčič odstopi, bodo najbolj veseli v SDS #analiza
Janša je blefiral: v resnici si ne želi volitev #komentar
Nov udarec vladni koaliciji
Še en propadli poizkus Zorčičeve razrešitve je nov udarec vladni koaliciji. Znova je namreč pokazal, da tudi pri sprejemanju najpomembnejših odločitev v državnem zboru nima več večine:
- po tem, ko koaliciji ni uspel prvi poizkus Zorčičeve razrešitve, je aprila v državnem zboru padel zakon o agencijah. Enega ključnih zakonov za predsednika vlade Janeza Janšo je podprlo 42 poslancev.
- sredi maja pa koaliciji ni uspelo zbrati 46 glasov za potrditev dnevnega reda redne seje državnega zbora, zaradi česar je ta odpadla še preden se je začela.
Vse to krepi dvome, ali bo koaliciji uspelo najti dovolj glasov za imenovanje novega ministra za pravosodje, ki bi nasledil Lilijano Kozlovič. Za to sicer potrebuje le navadno večino poslancev, ki bodo takrat prisotni dvorani. Iz opozicijskih strank so vladno koalicijo po glasovanju znova začeli pozivati, da je čas za volitve.
Preberite še analizo političnih dogajanj zadnjih dni:
Janševo sporočilo pravosodju: zdaj ste na vrsti
SDS razočarana nad Zorčičem
Pred današnjim glasovanjem je Zorčič poudaril, da "funkcijo izvaja odgovorno". Opozoril je, da se želi z njegovo zamenjavo "utrditi ideološko in strankarsko ozko vodenje države po meri SDS". "Poizkusi (zamenjave, op. a.) so šli od javnih in zasebnih poizkusov name, z velikodušnimi ponudbami o častnem odstopu in podobno. Koliko je tej koaliciji pomembna čast, kaže odnos do ljudi in ministrov, ki se uprejo volji največji stranki," je poudaril Zorčič. Pri tem je opozoril na včerajšnji odstop ministrice za pravosodje, ki je sledil vladni razveljavitvi razpisa za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev.
Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec pa je dejal, da Zorčič ne spoštuje prakse slovenskega parlamentarizma, po katerem položaj predsednika državnega zbora pripada koaliciji. "Igor Zorčič nas je zelo razočaral z nekaterimi svojimi posredovanji, ki so šli izrazito v prid opoziciji, zato našega zaupanja nima," je dejal Krivec.
Koalicija je sicer Zorčiča prvič poizkusila razrešiti že konec marca. Za njegovo razrešitev je glasovalo 45 poslancev, dve glasovnici pa sta bili neveljavni. Tudi takrat so opozicijske stranke in skupina nepovezanih poslancev pred glasovanjem odšle iz dvorane.
Takoj po neuspelem glasovanju je Krivec napovedal nov poizkus Zorčičeve razrešitve. V začetku maja so trije vodje poslanskih skupin koalicije Zorčiču predložili podpise, ki naj bi dokazovali, da imajo večino za njegovo razrešitev. Ponudili so mu tudi možnost odstopa, a se je hitro izkazalo, da je Zorčič res prejel seznam podpisov, ne pa tudi pisne zahteve za razrešitev. Na tem seznamu sicer ni bilo podpisa vodje poslancev DeSUS Franca Jurše, državni zbor pa takrat o predlogu ni glasoval.
