Župan občine Kočevje Vladimir Prebilič ne skriva, da ga mika državna politika. Že več mesecev ima osrednjo vlogo pri ustanavljanju nove politične stranke, ki bi združevala več kot deset županov. Medtem ko Prebilič govori o "sredinski alternativi", do zdaj ni zanikal, da bi bil pripravljen iti po volitvah v koalicijo tudi s SDS. To pa bi pomenilo, da je Prebiličev politični vzpon tudi v interesu vladajoče stranke.
Informacije, da se je v zadnjih dneh sestal s predsednikom vlade in prvakom SDS Janezom Janšo, je Prebilič označil za neresnične. Toda z nekaterimi posamezniki iz Janševega kroga se osebno srečuje. Prejšnji teden se je tako sestal z Urošem Novakom, solastnikom in nekdanjim direktorjem kočevskega radia Univox, ki je od letos zaposlen v kabinetu predsednika vlade. "Z nikomer iz SDS nikoli nisem govoril o politiki in sodelovanju," nam je zatrdil Prebilič.
A prav vprašanje, katera od strank bo po volitvah pripravljena sodelovati s SDS, bo eno najpomembnejših na prihajajočih volitvah. Janša bo namreč za sestavo koalicije ob NSi, ki je po javnomnenjskih anketah na samem robu uvrstitve v državni zbor, potreboval še najmanj enega partnerja. To skoraj zagotovo ne bo SMC Zdravka Počivalška, ki ji ankete že dve leti napovedujejo izpad iz parlamenta. Kot ena od možnosti se tako ponuja prav Prebiličev politični projekt. Sploh, ker njegov snovalec javno zatrjuje, da je edina rešitev Slovenije v stabilni veliki koaliciji.
Preberite še:
Janšo se da premagati. A ne na način, kot ga vidimo danes. #intervju
Oficir za zvezo iz trdega jedra SDS?
"Govorila sva o temah lokalne narave, saj je bil gospod Novak direktor lokalnega radia. Nisva se srečala v kabinetu predsednika vlade, ampak v restavraciji," je Prebilič pojasnil, o čem je govoril z Janševim svetovalcem.
A Novak je že vrsto let blizu trdemu jedru SDS. Leta 2015 je bil odgovoren za projekt Novega radia, ki so ga vidni člani SDS želeli zagnati vzporedno s televizijskim kanalom Nova24TV. Strankarski radio nikoli ni zaživel. Po načrtih bi bil izdajatelj radia podjetje Nova hiša. Med njegovimi takratnimi lastniki je ob Janši mogoče najti njegovega odvetnika Francija Matoza, nekdanjega predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija, sedanjega direktorja Pošte Slovenije Tomaža Kokota, poslanca SDS Bojana Podkrajška, nekdanjega sekretarja poslanske skupine SDS Borisa Tomašiča, ki je danes odgovorni urednik Nova24TV, in druge pomembne člane stranke.
Dve leti pozneje je bil Uroš Novak ob Andreju Grimsu, direktorjem Radia Gorenc in bratom poslanca SDS Branka Grimsa, eden ključnih ljudi, ki so sodelovali v pogovorih o ustanovitvi nove radijske mreže. Vanjo so želeli njeni snovalci tik pred državnozborskimi in lokalnimi volitvami leta 2018 vključiti okrog 20 radijskih postaj, večinoma na območjih vzhodne Slovenije, na podeželju in v manj urbanih predelih Slovenije. Novak je tudi predstavnik za odnose z javnostmi v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki ga je do prihoda v vlado vodil Aleš Hojs, zdaj minister za notranje zadeve. Po zamenjavi oblasti je največji javni financer radia Univox postalo ministrstvo za kulturo, ki mu je od marca lani nakazalo dobrih 123.000 evrov.
Preberite še:
Koliko sta podporo vladi zaračunala poslanca manjšin
Zorčičeva pričakovanja so bila previsoka
Je torej Novak "oficir za zvezo" med Janšo in verjetnim predsednikom bodoče županske stranke? Še marca letos je bil Prebilič v intervjuju za necenzurirano.si kritičen do vlade, še bolj pa do opozicije. Dejal je, da "trenutna levica ne ponuja prave alternative in vsebine". Poudaril je, da "bi morala ena stranka na levici ali sredini nabrati dovolj potenciala in poguma, da bi šla v koalicijo z SDS. To bi bilo seveda zelo naporno".
Kje je Prebilič danes? Ali mora po njegovem slovenska politika po mandatu te vlade, med katerim je prišlo do številnih poizkusov razgradnje državnih institucij in napadov nanje, zgraditi "sanitarni kordon" okrog SDS? "Želel bi se pogovarjati tudi z drugo stranjo, a bo to s takim vodstvom težko. Do kordona, ki ga omenjate, pa bo zelo težko priti, če bo SDS na volitvah prejela več kot 20 odstotkov glasov ali še več, če bo volilna udeležba nizka. V tem primeru bo zaradi notranjih razprtij med strankami Koalicije ustavnega loka (KUL), ki nikakor ne dajejo zagotovil, da bo njihova morebitna vlada stabilna, treba razmišljati tudi o drugih možnih rešitvah, ki bi presegale delitev na dva ideološka pola," poudarja Prebilič.
A nove županske stranke še ni. Čeprav se o njej ugiba že več kot pol leta, še vedno ni znano, če sploh bo in kdo vse sodeluje pri njenem ustanavljanju. Prebilič pojasnjuje, da pogovori še vedno tečejo. V zadnjih mesecih so mediji največkrat omenjali župana Hrastnika Marka Funkla, Marka Diacija (Šentjur), ki nam je pred časom zatrdil, da so njegovi načrti vezani na občino, ki jo vodi, Igorja Marentiča (Postojna), Uroša Brežana (Tolmin) in Gregorja Macedonija (Novo mesto).
Prebilič je sicer potrdil, da se je o sodelovanju pogovarjal tudi z Igorjem Zorčičem, predsednikom državnega zbora, ki želi pred volitvami najti novo strankarsko zatočišče. Po neuradnih informacijah naj bi se zapletlo pri vprašanju, kdo bi bil predsednik nove stranke. Zorčič naj bi si sam želel ta položaj, enako tudi Prebilič. "Igor Zorčič bi lahko bil v naših kombinacijah, a so njegova pričakovanja v določeni meri nesorazmerna z našimi," odgovarja Prebilič, ki so ga pred časom v svoje vrste snubili tudi snovalci projekta Povežimo Slovenijo, a naj bi jih zavrnil.
Preberite še:
Novo vlado čaka minsko polje #kolumna
Prebiliča zanimajo tudi predsedniške volitve
Tudi zaradi tega se v političnih kuloarjih govori, da Prebiliča bolj kot strankarska politika mika kandidatura za predsednika republike na volitvah čez leto dni. Prav to naj bi bil, nam je zaupal eden od virov, ključen razlog za njegov sestanek z Urošem Novakom. Prebilič ne zanika, da ga najvišja funkcija v državi zanima. Priznava, da je pri ustanavljanju stranke treba sklepati različne kompromise in se prilagajati željam drugih, v predsedniški kampanji pa je ključno lastno delo kandidata.
Pri tem bo usoda županske stranke verjetno v veliki meri odvisna tudi od sedanje vladajoče koalicije. Po desetih letih je namreč spet aktualna ideja, da bi lahko poslanci hkrati opravljali tudi funkcijo župana. Pobudo za spremembo zakona v tej smeri je vložil državni svet. Za zdaj so jo blokirale tri opozicijske stranke (LMŠ, SD in SAB), ki so v zakonodajno proceduro vložile lastni predlog zakona o poslancih. Možnost opravljanja obeh funkcij bi zagotovo povečala zanimanje slovenskih županov za kandidaturo na prihajajočih parlamentarnih volitvah. Pri tem je jasno, da bi jih precej bolj kot sedenje v opozicijskih klopeh zanimalo sodelovanje v vladajoči povolilni koaliciji – kakršnakoli ta že bo.
Idejo o županih-poslancih podpira tudi Prebilič. Zakaj? "Ker je od leta 2011, ko je bila ta možnost ukinjena, glas neurbanega okolja v Sloveniji povsem zamrl, neskladni regionalni razvoj pa se je zelo razbohotil. V Sloveniji imamo popolno partitokracijo, poslanci glasujejo po vesti šefa stranke, župane pa bi v tem pogledu težje obvladovali," je pojasnil že pred časom.
