In spet imamo načrt. Janez Janša, Zdravko Počivalšek in Matej Tonin so včeraj na Brdu predstavili nov semafor sproščanja ukrepov črne, rdeče, oranžne, rumene in zelene barve. Prejšnji, ki je nastal pred mesecem dni, je končal v košu za smeti. Povozila sta ga čas in vladna stihija pri ukrepih. Tonin je danes med vrsticami priznal, da jih je narekoval zakon močnejšega. Podjetja in dejavnosti, ki so imele vplivnejše in močnejše prijatelje, so se odpirala, drugi pa v najboljšem primeru le za nekaj dni.
Za nami so tedni kaosa. Odprtih in zaprtih občinskih meja in trgovin. Odprtih, zaprtih in spet odprtih frizerskih salonov. Odprtih, zaprtih, spet odprtih in spet zaprtih smučišč. Zaprtih, odprtih in spet zaprtih fitnesov, kozmetičnih salonov in cvetličarn. Nenehnega spreminjanja režima za vstop v Slovenijo: enkrat si moral test prinesti s seboj, drugič si ga lahko opravil na meji. Edina konstanta v tej državi na jojotu so zaprte knjižnice in šole, ki so sicer "še vedno prioriteta te vlade". Če ste pozabili: otroci s posebnimi potrebami bi bili brez pomoči ustavnega sodišča še danes doma.
Če k temu prištejemo še rekordno smrtnost v Evropi, vse kolobocije s hitrimi testi, tri mesece policijske ure, ki jo Aleš Hojs upravičuje le s študijo iz Francoske Gvajane, in dejstvo, da bomo šele v torek dobili podrobnejši razpored cepljenja, dobimo sliko popolnega razpada vodenje epidemije. Covid-19 je v Sloveniji zahteval tri tisoč življenj. V enakem razmerju bi v Nemčiji moralo umreti 118 tisoč ljudi. V resnici jih je trikrat manj.
Vse to nas seveda ne sme presenečati. Slovenija je verjetno edina razvita država, kjer epidemije ne vodijo za to usposobljeni ljudje, torej epidemiologi. A za to so si krivi tudi sami. Ker so ves čas tiho.
Preberite še:
Fafangel je z vladnega Titanika skočil zaradi Beovićeve
Epidemija kot vojaška operacija
Petega aprila lani je v javnost prišlo pismo petindvajsetih epidemiologov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Napisali so ga v podporo takratnemu začasnemu direktorju Ivanu Erženu, ki je drugi teden mandata padel v nemilost vlade. Zakaj? Ker je javno podvomil v dva ukrepa: smiselnost omejitve gibanja med občinami, ki bi ga odpravili tudi v strokovni skupini Bojane Beović, in danes že pozabljenega razkuževanja skupnih prostorov v blokih.
Velja se spomniti tistih dni. Že prvi dan mandata Janševe vlade, takoj po foto terminu z maskami, je v nemilost padla nekdanja direktorica Nina Pirnat. Njen greh? "Tandem Šarec-Pirnat nas je pripeljal v izredno stanje! 253 okuženih in že dva v kritičnem stanju," je kričala spletna stran Nova24TV.
Pirnatova je najprej izginila z novinarskih konferenc, nato še z vrha NIJZ. "Stroko, ki je pristojna za predlaganje ukrepov, je politika povsem zaobšla. Brez sankcij ni dovoljena niti kritična presoja in komentar uvedenih ukrepov," so opozarjali epidemiologi.
Toda zgodilo se ni nič. Janša je na čelo NIJZ po Pirnatu in Erženu, ki sta bila epidemiologa, nastavil Milana Kreka, doktoranta na temo odvisnosti mladostnikov od mamil. Epidemija je v očeh fantov iz leta 1991 postala vojaška operacija, nova osamosvojitvena vojna, le da tokrat proti celemu svetu. Se še spomnite, da je Janša šefa Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pozival k odstopu?
Preberite še:
Čistka med epidemiologi
Zakaj 80-letni Fauci v ZDA ne molči
Do takrat so epidemiologi že utihnili. Molčali so, ko je vlada stihijsko odpirala javno življenje v prvem valu epidemije. Molčali so ob prepoznem odpiranju šol. Molčali so ob vložnih listih v domovih za starejše, ki so odločali o tem, ali se bo posamezni stanovalec zdravil v bolnišnici ali ne. Molčali so čez poletje, ko je postajalo jasno, da Slovenija zamuja s pripravami na drugi val. Molčali so ob vseh nesmislih z maskami v gozdovih.
Molčali so, ko je vlada omejevala gibanje na prostem. Molčali so ob birokratskem zavlačevanju z rdečimi conami v domovih za starejše. Molčali so, ker je zaradi pomanjkanja kadra razpadel sistem karantenskih odločb, zaradi česar so ljudje bolni hodili na delo. Molčali so, četudi jim vlada ni našla dodatne pomoči za čim daljše sledenje stikov okuženih. Molčali so, ko je vlada v drugem valu pred šolami odprla avtomobilske salone. Molčali so ob vladnih semaforjih, pri katerih jih ni bilo zraven. Molčali so ob Kacinovem žuganju, Hojsovih grožnjah in Janševih izpadih. Molčali so, ko je vlada ljudem v tej vojni v najboljšem primeru namenila vlogo civilistov, v najslabšem pa notranjih sovražnikov.
Molčali so, čeprav so že septembra morali vedeti, kam vse to pelje. Prihajale so informacije, da v strokovni skupini prevladujejo klinični zdravniki, ki so zaradi neuspeha jesenskega "lockdowna" zagovarjali še dodatno zaostrovanje ukrepov, saj "je treba odmerek povečati, če terapija ne deluje". Epidemiologi so imeli najboljši vpogled v stanje. Vedeli so, da gre vse narobe, ko so z nadčloveškim trudom gasili požare.
Res je: Mario Fafangel je občasno povedal, da pretirani represivni pristop ne pelje nikamor, tu in tam pa z izbranimi besedami izrekel kakšno kritiko. Toda iz strokovne skupine, ki jo ima vlada le za alibi, je v začetku decembra odšel tiho, brez konkretnejših pojasnil. Zakaj ni stopil pred ljudi in povedal, da je cesar gol?
Fafangela je lepo slišati, ko govori o "renesansi znanosti". A prav ista znanost se ne bi nikoli smela bati odprtega konflikta s politiko. Če ne verjamete, vprašajte Anthonyja Faucija, prvega epidemiologa ZDA, za katerim je leto dni bitk z Donaldom Trumpom. Star je 80 let, že zdavnaj bi lahko odšel v pokoj, a se vedno znova postavi za svoj prav.
Preberite še:
Tu so dejstva. Kdo bo odgovarjal za smrti?
Kje smo, če je molk edini način preživetja?
Molk epidemiologov, ki že leto dni opravljajo garaško delo, je simbol stanja duha v tej državi pod Janševo oblastjo. Kdor dvigne glas, postane tarča SDS in njenih dobro organiziranih tovarn zlobe, kot je "medije" te stranke pred dnevi označil Tomaž Vesel. Med epidemiologi se ni našel nov Ivan Gale, ker so vsi videli, kaj se je zgodilo z Ivanom Galetom. Nekaj mesecev po tem, ko je prvi spregovoril o spornih poslih z zaščitno opremo, je končal na cesti. Kot je pojasnil Počivalškov prijatelj na čelu zavoda za blagovne rezerve, Gale "preprosto ni razumel časa, prostora in svoje vloge, ki mu je bila dodeljena".
Vsi so videli, kakšen pogrom se je zgodil z Rihardom Knafljem, ki si je upal govoriti o neustreznosti Geneplanetovih ventilatorjev. Pa z najnovejšo tarčo - direktorjem Zdravstvenega doma Ljubljana, ki si je zaradi zaustavitve hitrega testiranja ljudi prislužil posmeh samega predsednika vlade. Pa z novinarji, kulturniki, nevladniki, kritičnimi intelektualci, informacijsko pooblaščenko, odvetniki, zdravniki, učitelji, podjetniki, lastniki restavracij, fitnesov, frizerskih salonov in smučišč, raperji in igralci – z vsemi, ki dobijo etiketo državnega sovražnika. Toda epidemiologi so vendarle v drugačnem položaju: zaradi specifičnosti poklica in razmer jih načeloma ni mogoče zamenjati z zvestimi partijskimi kadri in vreči na cesto. Ali pač?
Če je molk v tej državi postal edini način za preživetje, nas bodo o epidemiji še naprej podučevali Janša, Počivalšek in Tonin. Mario Fafangel in kolegi, čas je, da se postavite zase. In za nas.
