Njihovi izbranci obvladujejo vrhove policije, Sove in urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD). Gre za institucije, ki imajo najmočnejša represivna pooblastila in dostop do najbolj ključnih informacij v državi. Novi direktor Obveščevalno-varnostne agencije (OVS) je postal Andrej Osolnik, ki je leta 1994 sodeloval v dogajanjih okrog Depale vasi. Torej v aferi, ki je v ključni meri določila Janševo politično pot v prihodnjih letih.
Edini represivni instituciji, ki ju ne vodi izbranec SDS, sta Slovenska vojska in vrhovno državno tožilstvo. Novi načelnik generalštaba Robert Glavaš je izbira ministra za obrambo Mateja Tonina. Ko je bilo jasno, da vojske ne bo vodil Janšev favorit Bojan Pograjc, ga je predsednik vlade imenoval v svoj kabinet za državnega sekretarja, zadolženega za vojaške, obrambne in zunanje zadeve.
Mandat generalnega državnega tožilca Draga Škete se izteče leta 2023. Če sam ne bo odstopil, je lahko po zakonu razrešen le, če bi bil pred tem pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje. V začetku marca pa je bila za vodjo specializiranega državnega tožilstva (SDT) imenovana dosedanja namestnica Darja Šlibar, ki je bila zadolžena za zadevo TEŠ6.
Janša nikoli ni tako hitel z menjavami
Tokratni Janšev pohod na represivne institucije se od prejšnjih razlikuje tako po hitrosti kot po kadrovskih mrežah, iz katerih prihajajo ljudje na funkcije.
Še v prvi vladi med letoma 2005 in 2008 si je Janša za kadrovske čistke vzel precej več časa. Direktorja policije Darka Anželja je vlada zamenjala šele po štirih mesecih mandata. Še dodatne tri mesece je trajalo, da vodenje policije prevzame Jože Romšek, izbira SDS. Tedanjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja je vlada z Matjažem Šinkovcem zamenjala leto dni od prevzema oblasti. Šele sredi 2006 se je moral z vrha Slovenske vojske posloviti Ladislav Lipič, ki ga je zamenjal Albin Gutman.
Janši se je že bolj mudilo v drugi vladi (2012-2013). Takrat je bil na prvi seji vlade za direktorja Sove imenovan Damir Črnčec, še dva tedna pa je trajalo, da je vodenje vojske prevzel Dobran Božič. Direktor policije Janko Goršek, imenovan v času vlade Boruta Pahorja, je na položaju zdržal še osem mesecev, nato ga je nasledil Stanislav Veniger.
Zdaj je Janša pohitel. Še nikoli v zgodovini ni vlada že na prvi seji zamenjala šefe policije, vojske in OVS. Zamenjavo na Sovi je takrat preprečilo le dejstvo, da Janša še ni našel naslednika za direktorja Rajka Kozmelja, ki se je znašel v njegovi nemilosti.
Preberite:
Med epidemijo še čistka v policiji
Kadrovske rošade v policiji: kot prvi odhaja prvi kriminalist
Institucije prevzemajo ljudje od zunaj
Druga opazna razlika je v naboru kadrov. V prvi Janševi vladi so funkcije v represivnem aparatu prevzemali ljudje iz teh krogov in institucij. Andrej Rupnik, ki je leta 2007 prevzel vodenje Sove, je prišel iz policijskih vrst kot strokovnjak za kriminalistično informatiko in analitiko. Andrej Plausteiner, ki ga je Janševa vlada izbrala za vodenje urada za preprečevanje pranja denarja, je bil že pred tem zaposlen v tej instituciji.
Zdaj vajeti prevzemajo ljudje, ki v te institucije prihajajo od zunaj. To ne bi bilo nujno slabo, če bi šlo za ljudi, ki bi pred tem strokovno delovali na teh področjih. Dva od novoimenovanih direktorjev teh izkušenj nimata:
1) Janez Stušek, novi direktor Sove, je karierni odvetnik, ki nima nobenih izkušenj z obveščevalno dejavnostjo, a ima že več let tesne povezave z najožjim krogom Janševih sodelavcev.
2) Tudi Ivan Kopina, novi direktor UPPD, se nikoli ni ukvarjal s preprečevanjem pranja denarja, saj je delal na carinski upravi. Ima pa izkaznico vladajoče stranke, ki jih njegovi predhodniki niso imeli. Prav zaradi dejstva, da gre za popolnega novinca na tem področju, naj bi Kopina za svojo namestnico imenoval dosedanjo direktorico Branko Glojnarič.
Preberite še:
V roke SDS še urad za boj proti pranju denarja
Kriminalisti nad posle z zaščitno opremo
Policijo prevzemajo povratniki
Zanimiva je struktura ljudi, ki prevzemajo vodenje policije. Večina je povratnikov, ki so se po dolgih letih vrnili v vrste policije.
Če so nekateri prejšnji generalni direktorji policije (Marjan Fank, Simon Velički, Tatjana Bobnar) prišli neposredno iz policijskih vrst, je Anton Travner že pred leti policijsko kariero zamenjal za politično. Bil je nekdanji član in kandidat Državljanske liste Gregorja Viranta na državnozborskih in lokalnih volitvah. Zadnja leta je vodil slovensko podružnico Ženevskega centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF).
Tudi Igor Lamberger, novi začasni direktor NPU, že od leta 2005 ni več delal v kriminalistični policiji, ampak je predaval na višji policijski šoli, nato pa postal član senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Kriminalistično policijo je leta 2016 zapustil tudi Vojko Urbas, ki jo zdaj začasno vodi. Čez nekaj mesecev bo položaj prepustil Branku Japlju, ki se vrača s projektnega dela v Srbiji.
Se bodo preiskave ustavile?
Večino zamenjav vodilnih v represivnih institucijah so spremljali intenzivni napadi medijev v lasti SDS. Zadnji tak primer je Darko Muženič, donedavni direktor NPU, ki naj bi bil glavni krivec za "iransko pranje denarja v NLB". Resnica je drugačna. Muženič je bil v času, ko je šlo čez NLB kot eno od številnih bank v evropskem finančnem sistemu za milijardo evrov transakcij iz Irana, podsekretar na oddelku urada za preventivo in nadzor, ki je bil zadolžen za pripravo zakonodajnih sprememb in informacije javnega značaja.
Vse to krepi sume, da te zamenjave niso "le" politične narave, ampak pogojene tudi z nekaterimi konkretnimi interesi. NPU je tako konec meseca začel preiskavo poslov z zaščitno opremo, v katere so bili očitno vpleteni tudi nekateri posamezniki iz SDS. Že od marca 2018 preiskuje financiranje medijev SDS iz tujine, pri čemer bodo ključni podatki, ki jih bo zbiral urad za preprečevanje pranja denarja. Vodstvene ekipe policije, ki se je takrat uprla zahtevi poslanca SDS Žana Mahniča za razkritje informacij o tej preiskavi, danes ni več na položaju.
Leta 2007 je v predalih slovenske policije za dlje časa obtičala Interpolova depeša v zadevi Patria, kar je pozneje otežilo njeno preiskovanje in sledenje tokovom denarja. Kdo lahko jamči, da tudi v prihodnjih mesecih ne bo obstala katera od preiskav, ki niso po volji vladajoči stranki?
