Branko Japelj odhaja s položaja direktorja uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Prihodnji dve leti bo služboval v Beogradu, kjer se bo ukvarjal s projektom tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (tako imenovanim twinningom) na področju boja proti trgovini z ljudmi.
To informacijo je včeraj potrdilo več virov. Na policiji so nam uradna pojasnila obljubili za danes. Že zdaj pa razpise, s katerimi slovenska in avstrijska policija iščeta kader za projekt v Beogradu, na naši strani vodi prav Japelj.
Naknadno smo od policije prejeli naslednji odgovor:
Kdo je Branko Japelj
Japelj je upravo kriminalistične policije, ki s pomočjo svojih sektorjev vodi, koordinira, spremlja in analizira stanje na področju kaznivih dejanj, vodil od leta 2015.
Takrat je na položaju nasledil Marjana Fanka, ki ga je vlada imenovala za generalnega direktorja policije. Pred tem je bil Japelj dve leti Fankov pomočnik. Leta 2013 se mu ni uspelo prebiti na položaj direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), za katerega je tedanji prvi mož policije Stanislav Veniger, danes zaposlen na Zavarovalnici Triglav, izbral Darka Majheniča.
Ime v policijskih strukturah si je Japelj ustvaril na Policijski upravi (PU) Ljubljana.
Leta 2001 je postal komandir Policijske postaje Ljubljana Center. Nato je leta 2006, torej v obdobju prve vlade Janeza Janše (notranji minister je bil Dragutin Mate), za sedem let prevzel vodenje sektorja kriminalistične policije na tej policijski upravi.
Afere Baričević, Magajna in HKS Sicura
Med plezanjem po hierarhični lestvici je Japelj veljal za kader Branka Slaka, takratnega šefa ljubljanske PU, a se je z njim razšel.
Medtem ko je Slaka kmalu zatem s položaja odnesla afera Strojanovi, naj bi se Japelj razumel s policijskimi strukturami, ki naj bi bile bližje desnici. Med odmevnejšimi zadevami, v katerih se je javno izpostavljal, so bile afera Baričević, preiskava pri nekdanjem poslancu Andreju Magajni, ki je bil lani pravnomočno oproščen obtožb posedovanja fotografij mladoletnih oseb, in zadeva Ornig, v kateri je Dejan Ornig zatrjeval, da je po naročilu policije vdiral v zasebne pogovore in osebne profile oseb, zanimivih za policijo.
Med službovanjem na PU Ljubljana so tej nekateri očitali počasnost in neučinkovitost pri vodenju nekaterih postopkov. Upniki propadle Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura so Japlju ves čas očitali, da ščiti stečajnega upravitelja Braneta Goršeta, ki je bil pozneje obsojen v zadevi Hidro Koper.
V zadnjem obdobju je Japelj več kot očitno izgubil zaslombo na desnici. "Mediji" in portali iz kroga SDS ga že redno napadajo od kriminalistične preiskave pri poslancu Andreju Širclju, v kateri so policisti zasegli strežnike z računalnikov na sedežu te stranke.
Sledijo nove menjave. Prvi na vrsti NPU?
Japljev odhod sproža vprašanje, kdaj bodo sledile nove kadrovske menjave na policiji. Po nekaterih informacijah bi se lahko prvi na udaru znašel direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Majhenič.
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi v vodstvu policije rasla zaskrbljenost zaradi stanja v kriminalistični policiji. Že v času Marjana Fanka (letos ga je nasledil Simon Velički) je bilo odrejenih več notranjih nadzorov nad delom NPU.
Nekateri v vrhu policije naj bi dvomili tudi o statistiki, ki jo sporoča NPU. Že vsa leta se pojavljajo dvomi, ali NPU kot institucija, ki jo je država ustanovila za odkrivanje najtežjih in najbolj kompleksnih kaznivih dejanj, svoje delo opravlja, kot je potrebno. Med najpogostejšimi so očitki o zastoju v nekaterih najbolj odmevnih primerih in preiskavah, ki se končajo brez epiloga.
Notranje ministrstvo v rokah Šarca
Po uradnih podatkih je generalna policijska uprava lani obravnavala 66 odstotkov manj kaznivih dejanj kot leto dni pred tem, NPU pa 69 odstotkov manj. Po uradnih pojasnilih policije je zmanjšano število obravnavanih kaznivih dejanj posledica dolgotrajnosti in kompleksnosti preiskav, pri katerih se uporabljajo prikriti preiskovalni ukrepi in zbira dokaze iz tujine.
Lani je NPU raziskal oziroma vložil ovadbo za eno kaznivo dejanje s področja korupcije, za osem s področja organiziranega in 35 s področja gospodarskega kriminala. Majhenič je vse očitke, povezane z delom NPU, v zadnjih letih zanikal, občasno pa jih je opravičeval s preobremenjenostjo.
Ministrstvo za notranje zadeve sicer v novi vladi vodi Boštjan Poklukar, ki prihaja iz LMŠ, velja pa za člana ožjega kroga Marjana Šarca, predsednika vlade in stranke.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net