Kirurgi, ki napovedujejo propad oddelka na UKC, že odprli zasebne klinike

Že nekaj dni v slovenskem zdravstvu odmeva dogajanje okrog Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo (MAFA) na UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolnike s hudimi obraznimi poškodbami, rakom ustne votline in drugimi malignimi spremembami. Več zdravnikov na tem oddelku naj bi že v začetku decembra dalo odpoved, zaradi česar naj bi se po poročanju RTV Slovenija razširile informacije o skorajšnjem zaprtju oddelka.

Toda vse kaže, da je v ozadju dogajanja boj za javni zdravstveni denar. Natančneje, njegova preusmeritev v zasebne klinike. 

Danes namreč razkrivamo, da sta zdaj že nekdanji predstojnik oddelka Tadej Peter Dovšak, ki ga je vodil do septembra, in njegov kolega Vojko Didanovič maja letos ustanovila vsak svojo zasebno kliniko za maksilofacialno kirurgijo. To sta storila takoj po tem, ko je parlament sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravnikom od maja 2026 onemogoča popoldansko delo v samoplačniških ambulantah. 

Prav to močno moti nekatere maksilofacialne in oralne kirurge. V javnosti se je med njimi najbolj izpostavil Aleš Vesnaver, ki se je pred dvema letoma iz UKC Ljubljana preselil v zasebno samoplačniško ambulanto, nato pa neuspešno skušal priti do koncesije ministrstva za zdravje. 

Bistvo: Vesnaver, Dovšak in Didanovič imajo še eno skupno točko. Vsi so člani razširjenega strokovnega kolegija, šestčlanskega posvetovalnega organa pri ministrstvu, ki v javnosti širi informacije o propadu Kliničnega oddelka za MAFA.

Kateri interesi se torej skrivajo v ozadju zadnje zdravstvene zgodbe? Je oddelek za MAFA res pred propadom? In ali gre zgolj za pritisk za pridobitev koncesij, ki bi novim klinikam omogočale dostop do javnega denarja?

Preberite še:
"Da nam gre za koncesije? To je zlonamerna bedarija"

Dolge čakalne dobe in skoraj 20 tisoč čakajočih

Čakalne dobe pri maksilofacialni in oralni kirurgiji so zelo dolge. Po najnovejših podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na prvi oromaksilofacialni pregled čaka že skoraj 20 tisoč ljudi, kar je ena najvišjih številk doslej. Povprečna čakalna doba na prvi prost termin pod stopnjo nujnosti "redno" znaša 424 dni, pod "zelo hitro" pa 107 dni.

Toda razširjeni strokovni kolegij, ki mu predseduje Vesnaver, v njem pa imajo glavno besedo lastniki zasebnih klinik, se z neizpolnjevanjem programov in dolgimi čakalnimi dobami ni kaj dosti ukvarjal. Kot je razvidno iz javno objavljenih zapisnikov sestankov, je to prvič postalo problem lani jeseni. Torej takrat, ko je ministrstvo za zdravje v javnosti predstavilo osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti.

"Žalostno je, da si ministrstvo za zdravje leta 2024 v Evropi jemlje pravico, da vsem zdravstvenim delavcem določa, kje bodo delali, kdaj bodo delali in po kakšni ceni bodo delali," so zapisali. Takrat so prvič opozorili, da to verjetno pomeni konec Kliničnega oddelka za MAFA na UKC Ljubljana.

Posebej ostri so bili tudi aprila letos, tik pred sprejetjem novele. Takrat so napovedali, da "pri uveljavljanju tega zakona (ki bi jim prepovedal popoldansko delo za samoplačniške ambulante, op. a.) nismo pripravljeni sodelovati". 

Preberite še:
Rekordi zasebnih zdravstvenih klinik: kdo si je iz njih izplačal milijone evrov?

Takoj po sprejetju zakona sta odprla zasebni kliniki 

Le nekaj tednov prej so Vesnaver, Dovšak in Didanovič objavili še javno pismo, v katerem so opozarjali, da zakon pomeni "veliko grožnjo pacientom". V njem so zapisali, da so "zavarovani državljani na milost in nemilost prepuščeni ZZZS", saj ta "omejuje javne zavode in koncesionarje s tem, koliko storitev bo plačal, ob tem pa kuje bogate dobičke".

Toda za njihov primer to ne velja. "UKC Ljubljana ima programe, ki jih ni realiziral ob predolgih čakalnih dobah," so nam včeraj pojasnili na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki upravlja z javno zdravstveno blagajno. V prvih devetih mesecih letos so na področju prvih pregledov dobrih sedem odstotkov nad načrti, pri posegih pa so malenkost pod načrti. Tudi sicer ZZZS plačuje do 20 odstotkov preseganja pogodbeno dogovorjenega plana.

To pomeni, da bi lahko na Kliničnem oddelku za MAFA, kjer še vedno delata Dovšak in Didanovič, opravili bistveno večje število pregledov in operativnih posegov, zanje pa prejeli tudi plačilo. 

Takoj po tem, ko je razširjeni strokovni kolegij napovedal, da pri uveljavljanju zakona ne bo sodeloval, sta oba omenjena kirurga maja letos odprla svoji podjetji. Dovšak je ustanovil kliniko Zenix, Didovič pa podjetje Facies Et Lingua.

Oba že zdaj najdemo v več zasebnih klinikah. Dovšak opravlja samoplačniške storitve še v najmanj treh drugih ustanovah (Klinika Križaj, D Center, Ludvig Dental), Didanoviča pa najdemo v Dentalnem studiu Škorjanc in Protetiki Marion. 

Preberite še:
Rekordni dobički ortodontov, čakalne dobe pa dolge več let 

Želel je koncesijo, a je ni dobil

Že od leta 2011 je lastnik zasebne klinike Zdrav nasmeh tudi Vesnaver. Toda njegov primer dokazuje, da kirurgi zgolj s samoplačniškimi storitvami ne morejo dosegati visokih dobičkov.

Ko je bil Vesnaver še zaposlen v UKC Ljubljana, je tako njegovo podjetje ustvarilo največ 120 tisoč evrov prihodkov na leto, dobička pa je bilo za vsega nekaj tisoč evrov. Leta 2023 je Vesnaver zapustil našo največjo zdravstveno ustanovo, saj po naših informacijah od vodstva ni dobil soglasja za zaposlitev, nižjo od 80 odstotkov. Po novem pravilniku namreč to ni bilo več dovoljeno.

Poslovni rezultati podjetja Zdrav nasmeh (v evrih)

Vesnaver se je zato preselil v svoje podjetje. To je imelo lani rekordnih 226 tisoč evrov prihodkov, a je zaradi dodatnih stroškov dela ustvarilo manj kot pet tisoč evrov dobička. Tudi sam Vesnaver priznava, da na začetku ni vedel, ali se mu bo "finančno izšlo".

Razmeroma visoke cene samoplačniških storitev in pomanjkanje bolnikov, ki bi jih bili pripravljeni plačati, so verjetno tudi glavni razlog, da je Vesnaver želel priti do koncesije, ki bi mu zagotavljala dotok javnega denarja. Leta 2023, v času ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, se je prijavil na javni razpis, na katerem pa ni bil uspešen.

Z vprašanji smo se včeraj obrnili na Vesnaverja. Njegova pojasnila smo objavili v tem prispevku. 

Preberite še:
Očesni kirurg, zaposlen v UKC, si je v enem letu iz zasebne klinike izplačal 3,6 milijona

Si za UKC želijo delati prek podjemnih pogodb? 

Zaenkrat ne kaže, da se bo kmalu pojavila nova priložnost za koncesijo. Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, so večkrat poudarili, da za področje maksilofacialne in oralne kirurgije ne bodo razpisovali novih koncesij.

Še posebej ne zato, ker na UKC Ljubljana niso zapolnjene kadrovske zmogljivosti. Če bi se Vesnaverjeve napovedi uresničile in bi več zaposlenih na Kliničnem oddelku za MAFA dalo odpoved, bi bile njihove možnosti za pridobitev koncesije, s tem pa preživetje na "trgu" še manjše. Za vse namreč ni dovolj posla.

Kljub temu se naši sogovorniki iz zdravstva, ki so želeli ostati neimenovani, sprašujejo, ali so prav koncesije glavni motiv v ozadju vse glasnejših groženj s propadom oddelka. V tem primeru bi jih bili namreč na ministrstvu prisiljeni podeliti. Druga možnost bi bila, da bi v UKC Ljubljana iste zaposlene, ki bi dali odpovedi, najeli prek podjemnih pogodb. To pomeni, da bi delali enako kot prej, a za precej več denarja. S tem bi bil tudi strošek javne zdravstvene blagajne precej višji.

Kljub vsemu na ministrstvu in UKC mirijo in zagotavljajo, da do propada oddelka ne bo prišlo. Tudi če bi se uresničil črn scenarij, bi na oddelku še vedno delalo šest specialistov in šest specializantov. Od teh bodo trije prihodnje leto postali specialisti in sposobni samostojnega dela. Tudi v UKC Ljubljana vztrajajo, da delo poteka nemoteno.

Preberite še:
Zasebne klinike podirajo rekorde: posli cvetijo ortopedom, kirurgom, radiologom ...