Predsednik vlade Janez Janša si očitno želi frontalnega spopada s sindikati, ki se bodo jutri prvič organizirano udeležili protestov proti vladi.
Po naših informacijah ga je več članov koalicije v zadnjih dneh skušalo prepričati, da bi vlada potrdila besedilo dogovora, ki ga je ministrstvo za javno upravo 17. maja uskladilo s sindikati javnega sektorja. Po treh mesecih pogajanj so se dogovorili o odpravi varčevalnih ukrepov pri povračilih stroškov in drugih prejemkih javnih uslužbencev, zamiku plačilnega dne in regresu za letni dopust. 65 milijonov evrov vredni dogovor bi morala vlada le še potrditi na eni od sej, a tega že deset dni ne želi storiti.
Zakaj ne? Ker temu nasprotuje Janša, čeprav sta potrditvi dogovora po naših informacijah naklonjena tudi oba podpredsednika vlade: minister za obrambo Matej Tonin, sicer predsednik NSi, in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, prvak SMC, iz katere prihaja tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je vodil vladno pogajalsko skupino. Tako Tonin kot Počivalšek naj bi ocenjevala, da spor s sindikati po tem, ko je bil dogovor z njimi že dosežen, ne koristi vladi, a pri Janši nista bila uspešna. Po naših informacijah je o tem z Janšo govoril celo Zmago Jelinčič, predsednik SNS, ki uradno ni del vladne koalicije, a ji v državnem zboru zagotavlja poslanske glasove.
Preberite še:
Janez Janša grozi z državljansko vojno
Ali Janša sili Koritnika v odstop?
Zakaj Janša blokira potrditev dogovora s sindikati, uradno ni znano. Enega od razlogov gre zagotovo iskati v Koritniku, ki kot minister nikoli ni užival pretiranega zaupanja predsednika vlade. Njegovo ministrstvo je bilo eno redkih, ki je z lanskim rebalansom proračuna izgubilo del sredstev, saj jih je vlada prerazporedila drugim resorjem. Z zadnjo potezo je Janša pahnil Koritnika v položaj, v katerem bi vsak minister resno razmislil o odstopu. Prvič v 30 letih se je namreč zgodilo, da se je vlada z dogovorom s sindikati strinjala, potem pa ga ni potrdila.
Še več, v vmesnem času je vlada celo sprejela sklep, ki je v nasprotju s tem dogovorom. Enostransko je namreč določila, da bodo zaposleni v finančni upravi (Furs), policiji in vojski plačo prejemali 10. delovni dan v mesecu. Takrat je bil Koritnik v Bruslju, sklep pa ni bil usklajen z ministrstvom za javno upravo. Prav tako so v sindikatih dobili informacije, da so posamezne službe že dobile navodilo, da se za letošnji regres za letni dopust ne izplača 1050 evrov, kot predvideva dogovor, ampak le 1024 evrov, kot je do zdaj določala zakonodaja. Na ministrstvu za finance so že pred dnevi zanikali, da bi pripravljali kakršne koli ukrepe za uravnoteženje proračuna, med katere sodijo podaljšanje pogodbenih rokov plačil ali zaustavitev prerazporejanja proračunskih sredstev.
Na ministrstvu za javno upravo zadnjega dogajanja ne želijo komentirati. Vlada se je sicer sestala včeraj pozno popoldne, a dogovora s sindikati javnega sektorja ponovno ni obravnavala.
Preberite še:
Počivalšek članom SMC lagal o dogovorih o povezovanju
Ko ministrstvo dobi predlog za sodelovanje
Če bi se Koritnik odločil za odstop, bi vladna koalicija zašla v nove težave. V državnem zboru bi morala poiskati najmanj 46 glasov za izvolitev njegovega naslednika, kar v trenutnih razmerah ne bi bilo lahko. Tudi to je verjetno razlog, da Počivalšek in Tonin Koritniku ne želita dati povoda za odhod iz vlade.
Mučnemu glasovanju v državnem zboru bi se koalicija za dva meseca izognila, če bi vodenje ministrstva za javno upravo začasno prevzel kdo od drugih ministrov ali celo sam predsednik vlade. V tem primeru bi lahko to prineslo novo kadrovsko razdelitev znotraj koalicije. Gre sicer za enega od pomembnejših ministrstev, ki je odgovorno za področja javne uprave, javnega naročanja, lokalne samouprave, delovanje državnega komunikacijskega omrežja, digitalizacije državne uprave, gospodarjenja s stvarnim premoženjem države in nevladnih organizacij.
Zapleti z dogovorom tako močno spominjajo na dogajanje z (ne)imenovanjem dveh evropskih delegiranih tožilcev, ki ju je predlagala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, vlada pa jih na zahtevo Janše že več mesecev ne želi potrditi. Ravno nasprotno, kljub številnim pozivom iz EU, naj vlada imenuje oba tožilca, želi Janša zdaj razpis razveljaviti. V tem primeru bi šlo po mnenju generalnega državnega tožilca Draga Škete za arbitrarni poseg v samostojnost državnega tožilstva in odločitev, ki je nezakonita in v nasprotju z ustavo. O tem bo vlada po napovedih govorila na današnji seji.
Tudi Kozlovičeva prihaja iz SMC - enako kot Koritnik, a stranka v obeh primerih ostaja tiho. Mimogrede: 19. maja, le dva dni po podpisu dogovora s sindikati, so na ministrstvu za javno upravo od agencije Parsifal SC, ki za medije SDS opravlja javnomnenjske ankete, prejeli predlog za sodelovanje. Njen prokurist je Matevž Tomšič, dolgoletni javni podpornik SDS, ki od leta 2018 vodi Združenje novinarjev in publicistov. Na ministrstvu so dopis prijavili kot lobistični stik.
Preberite še:
Parlamenta ni sesula opozicija, ampak vlada #analiza
Konflikt, ki si ga Janša želi
Toda vse več je tudi znamenj, da si Janša konflikta s sindikati želi. Že od začetka mandata je zavračal njihove predloge in pripombe k paketom proti koronskih ukrepov (PKP). Predsednik vlade jim redno pripisuje politične motive, mediji iz kroga SDS pa demonizirajo sindikalne voditelje.
Resolucija, ki jo je SDS pripravila za junijski kongres, govori o "starorežimskih sindikatih", ki so se aktivirali, da bo "fronta popolna pri rušenju demokratično izvoljene vlade". "Nič ne pomaga dokazljivo dejstvo, da je sedanja vlada ena od najbolj socialno usmerjenih v novejši slovenski zgodovini. Ekstremisti in sindikalni elitneži hočejo ne glede na dejstva in trende stvari prikazati, kot da se preobrat mora zgoditi takoj," piše v resoluciji, ki na več mestih govori tudi o prihajajoči državljanski vojni. Dokument so v SDS pripravljali prav v času zaključnih pogajanj med sindikati in vlado.
To bi lahko potrdilo špekulacije, da so v vladajoči stranki vnaprej računali, da dogovora ne bo. Tudi v včerajšnjem nastopu v državnem zboru je Janša govoril o prihajajočih protestih, ki lahko po njegovem preprečijo "zelo optimističen čas", ki je pred nami. Udeležbo na protestih so ta teden napovedali predstavniki vseh članic Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki združujejo več kot 80 odstotkov vseh sindikalno organiziranih v javnem sektorju.
Preberite še:
Janša se boji le ljudi na ulicah #komentar
Kaj predvideva dogovor s sindikati
Dogovor rešuje štiri sklope nerešenih vprašanj:
- plačilni dan se premakne na deseti delovni dan v mesecu,
- regres za letni dopust, ki bo letos znašal 1050 evrov, bo nakazan 4. junija,
- uvede se nov način obračunavanja povračaila stroškov za prevoz na delo, pri katerem bo štela kilometrina, a ne bo manj kot 30 evrov,
- odpravljajo se nekateri še veljavni varčevalni ukrepi, kot so višji regres za prehrano, dnevnice za službena potovanja po Sloveniji, terenski dodatek, jubilejna nagrada in še nekaj drugih.
