Janševa vlada želi tožilcem zvezati roke

Vlada Janeza Janše v zadnjih mesecih krepi pritisk na državne tožilce. Na kakšen način jim želi zvezati roke?

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
torek, 9. 3. 2021, 05:55


aleš-hojs
Po policiji vlada Janeza Janše stopnjuje pritisk tudi na tožilce. Našla je način, kako jim zvezati roke in kako nadzorovati preiskave, v katere so vpleteni člani vlade in njeni zavezniki.
STA

Po policiji se je vlada Janeza Janše lotila državnega tožilstva. Pred dnevi je tako društvo državnih tožilcev obvestilo Svet Evrope o "številnih nedopustnih pritiskih" na tožilce, ki jih Janša izvaja neposredno ali prek njemu podrejenih medijev. Vlada namreč že več mesecev zavlačuje z imenovanjem novih državnih tožilcev, ki jih je predlagala ministrica za pravosodje Liljana Kozlovič. Stoji tudi imenovanje dveh predlaganih slovenskih kandidatov za evropsko javno tožilstvo v Sloveniji. Za SDS sta moteča zaradi njunega preteklega dela.

Toda pritiski se zdaj še stopnjujejo. Janševa vlada je v zadnjih dveh tednih pripravila paket sprememb predpisov, s katerimi želi tožilcem zvezati roke pri njihovem delu. Konec februarja je na predlog ministrstva za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs, najprej spremenila uredbo, ki ureja sodelovanje državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih organov. Nato je Hojsovo ministrstvo po naših informacijah v medresorsko usklajevanje vložilo še spremembe zakona o organiziranosti in delu policije.

S temi spremembami želi zmanjšati vlogo tožilcev v predkazenskih postopkih. Hkrati bi lahko minister Hojs z njimi pridobil vzvode za vpogled v vodenje konkretnih preiskav – tudi tistih, v katere so vpleteni člani vlade in njeni zavezniki. 

Preberite še:
Na vrsti je tožilstvo: Janševa vlada ga blokira

Tožilstvo opozarja, vlada ga ne sliši

Kaj so najpomembnejše spremembe, ki jih uvaja Hojs? Do zdaj je veljalo, da delo policije v predkazenskem postopku usmerja državni tožilec. Ta po zakonu daje policiji ustna navodila in predloge za zbiranje obvestil in dokazov. To nalogo je tožilec prevzel takoj, ko ga je policija obvestila o kaznivem dejanju. V veliki večini primerov je policija tožilca obveščala ustno, saj je bilo tako najhitreje.

Težave tožilstva z Janševo vlado so postale javne lani poleti. Janša je v pismu generalnemu državnemu tožilstvu Dragu Šketi zahteval preganjanje protestnikov, ki so nosili transparente "smrt Janšizmu"
Težave tožilstva z Janševo vlado so postale javne lani poleti. Janša je v pismu generalnemu državnemu tožilstvu Dragu Šketi zahteval preganjanje protestnikov, ki so nosili transparente "smrt Janšizmu"
STA

Po novem bi bilo drugače, za tožilstvo precej težje in zamudneje. Tožilec bi moral najprej dobiti pisno zahtevo policije. Nato bi ji moral dati pisne usmeritve v konkretni zadevi. Šele po tem bi tožilec uradno prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku. Zakaj je to pomembno? Ker možnost za usmerjanje preiskav daje Hojsu. Po zakonu lahko minister za notranje zadeve usmerja in nadzoruje izvajanja nalog in pooblastil policije, ne pa tudi policijskih postopkov, ki jih že usmerja tožilstvo. Če bi torej Hojsu uspelo zamakniti vključitev tožilstva v predkazenske postopke, bi lahko prazen prostor sam izkoristil za pridobivanje konkretnih podatkov o policijskih zadevah.

Vladni paket prinaša še eno veliko spremembo: tožilci policiji po novem praktično ne bi več smeli dajati ustnih usmeritev. Na vrhovnem državnem tožilstvu, ki ga vodi Drago Šketa, zaradi vsega navedenega ne skrivajo nezadovoljstva. Opozarjajo, da bi lahko spremembe "zavrle vsakršno sodelovanje med tožilstvom in policijo". "Navedene spremembe zagotovo ne bodo prispevale k večji učinkovitosti sodelovanja. Prav nasprotno. Niti policija niti tožilstvo v vsem preteklem času nista zaznala kakršnih koli težav pri medsebojnem sodelovanju, sploh pa ne takšnih, ki bi opravičevale takšne nekonsistentne spremembe" opozarjajo na tožilstvu. 

Po oceni vrhovnega državnega tožilstva bodo te spremembe:

-        ob strogem izvajanju onemogočale hitro in učinkovito sodelovanje policije in državnega tožilca, zlasti v času dežurne službe, kjer ga policija obvešča. Da bi lahko tožilec dal policiji le pisne usmeritve, v nujnih primerih po njihovem "niti ni izvedljivo niti ni smiselno". 

-        povečale nepotrebno administriranje in povzročile dodatno delo. "V praksi se dejansko ukinja možnost ustnega usmerjanja policije s strani državnega tožilca, za kar ni nobenih strokovnih razlogov."

-        dejansko posegle tudi v pristojnosti tožilcev, ki jih določa zakon o kazenskem postopku, in jim zožile manevrski prostor. 

Preberite še:
SDS zanimali policijski podatki o Počivalšku

Si je Hojs uredil dostop do podatkov o preiskavah?

Na tožilstvu so poudarili še, da lahko takšne spremembe "služijo le spremljanju in sledljivosti tožilskega usmerjanja policije v konkretnih zadevah s strani ministrstva za zadeve, ki je predlagalo takšne spremembe uredbe". V njihovih besedah se skrivajo še ena možna stranska vrata, skozi katere bi Hojs lahko prišel do podatkov. Njegovo ministrstvo je namreč z novo uredbo generalnemu direktorju policije naložilo tudi, da mora o ukrepih, ki bi jih uvedel zaradi kršitve te uredbe, enkrat letno obvestiti ministrstvi za notranje zadeve in pravosodje. Ali drugače: če bo šlo v konkretni zadevi med policijo in tožilstvom karkoli narobe, bo tem obveščen tudi Hojs. 

Vse to povečuje možnost, da bi lahko Hojs kot notranji minister vedel tudi za dogajanja v posameznih preiskavah. Kot smo že poročali, si Hojs za to prizadeva že od začetka mandata z usmeritvami in nadzori, ki jih odreja v policiji. Poleti je tako takratnemu začasnemu generalnemu direktorju policije Andreju Juriču odredil revizijo petih konkretnih predkazenskih postopkov, ki jih je v zadnjih letih vodil Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Že s tem je posegel v delo pristojnih državnih tožilcev, saj so ti usmerjali postopke. 

Minister Aleš Hojs bi pridobil vzvode za vpogled v vodenje konkretnih preiskav.
Minister Aleš Hojs bi pridobil vzvode za vpogled v vodenje konkretnih preiskav.
Bobo

Nove pristojnosti bi Hojsovo ministrstvo dobilo v času, ko policija vodi več preiskav, v katerih so osumljeni ali člani vlade ali njeni politični zavezniki. Med njimi velja izpostaviti preiskave:

-        poslov z zaščitno opremo, v kateri je prvi osumljeni podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek

-        domnevnega pranja denarja, v okviru katere je NPU prejšnji teden opravil hišne preiskave pri Roku Snežiču, davčnemu svetovalcu in Janševem prijatelju, ki v času te vlade velja za osebo z velikim vplivom v vrhu SDS,

-        suma zlorabe položaja pri projektu Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Turizem (SRIPT), kjer je med osumljenimi tudi nekdanja predsednica DeSUS Aleksandra Pivec.

Preberite še:
Razkrivamo vsa navodila ministra Hojsa policiji

"Smrt Janšizmu", Trenta in čakalne vrste na vladi

Da se bo Janša lotil tožilstva, je sicer postalo jasno že lani poleti. Junija je Janša v pismu Dragu Šketi zahteval preganjanje protestnikov, ki so nosili transparente "smrt Janšizmu". Zagrozil mu je, da bo neposredno odgovoren, če bo prišlo do žrtev. Sledil je sestanek med Šketo in Janšo, ki so ga v uradu generalnega državnega tožilca želeli skriti pred javnostjo. Janšev pritisk takrat očitno ni padel na plodna tla. Avgusta lani je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zavrnilo ovadbo policije proti protestnikom. Ocenilo je, da "smrt Janšizmu" ne pomeni grožnje s smrtjo.

V začetku septembra je Janša specializiranemu državnemu tožilstvu (SDT) dal vedeti, da z vztrajanjem pri preiskavi sanacije bank sodeluje pri politični zlorabi represivnega aparata. V sodnem sporu med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo zaradi kriminalistične preiskave v Banki Slovenije se je postavil na stran Bruslja. Mesec dni pozneje je SDT proti Janši vložilo obtožnico v zadevi Trenta. "Zadeve ne komentiram, ker se komentira sama," se je takrat odzval Janša. 

Razvijanje in nošenje transparentov s parolo "SMRT JANŠIZMU" ni kaznivo dejanje grožnje, je ugotovilo tožilstvo.
Razvijanje in nošenje transparentov s parolo "SMRT JANŠIZMU" ni kaznivo dejanje grožnje, je ugotovilo tožilstvo.
Twitter

Toda "čakalne vrste" kandidatov za tožilce na vladi so se že začele daljšati. Že jeseni je na imenovanje čakalo dvanajst bodočih tožilcev, saj se je vlada po lastnih besedah "želela temeljito seznaniti s celotnim predlogom". V začetku decembra pa je vlada v parlament poslala novelo zakona o kazenskem postopku, ki določa 90-dnevni rok, v katerem mora tožilec sprejeti odločitev, ali bo kazensko ovadbo zavrgel ali zahteval preiskavo. Temu je neuspešno nasprotoval državnotožilski svet.

Zadnji odmevnejši napad na tožilstvo pa je zavlačevanje s potrditvijo dveh izbranih kandidatov za delegirana tožilca evropskega javnega tožilstva v Sloveniji, ki bi že marca morala začeti z delom. Ministrica Kozlovičeva je predlagala specializirana tožilca Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, a sta v Janševo nemilost padla zaradi starih postopkov. Medtem ko je Tanja Frank Eler sodelovala pri pripravi tožbe po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora proti Janši, naj bi v SDS Oštirju zamerili, ker je zavrgel ovadbe proti Pop TV. 

Preberite še:
Kaznovana, ker sta preiskovala Janšo?