Specializirano državno tožilstvo je prejšnji teden proti Janezu Janši vložilo obtožnico zaradi osebnih nepremičninskih poslov iz obdobja njegove prve vlade. Očita mu, da je z njimi na račun nekdanjega gradbenega podjetja Imos ustvaril okrog 110.000 evrov premoženjske koristi. Medtem ko bo v prihodnjih mesecih jasno, ali bo Janša sedel na zatožno klop, pa sta ceno za svoje delo že plačala dva kriminalista, ki sta preiskovala njegove zasebne posle z zemljiščem v Trenti.
Tina Pahor in Marko Košir sta višja kriminalistična inšpektorja pri Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), ki sta preiskovala zadevo Trenta. Oba sta bila prejšnji mesec že premeščena z rednih delovnih nalog. Po novem se morata ukvarjati s problematiko nezakonitih prehodov meje. Začasni generalni direktor policije Andrej Jurič ju je namreč imenoval v delovno skupino za migracije, ki jo je vlada ustanovila prejšnji mesec.
Kazenski bataljon za moteče
Gre za skupino, ki v policijskih krogih velja za nekakšen "kazenski bataljon". Vanjo je Jurič imenoval še šest uslužbencev policije. Vsem je skupno to, da so se v zadnjih mesecih znašli v nemilosti sedanjega vodstva policije in vlade. To so ob Pahorjevi in Koširju še nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, nekdanji pomočnik direktorja NPU David Antolovič, nekdanji prvi mož uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav in nekdanja vodja sektorja za odnose z javnostmi na policiji Vesna Drole. Vsi so bili razrešeni v času ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa.
Čeprav je Jurič zatrdil, da je šesterico izbral sam in da politika pri tem ni igrala nobene vloge, je nesporno dejstvo, da je nekdanje ključne vodilne uslužbence in preiskovalce NPU premestil na področje, na katerem nimajo izkušenj. O tem, kakšen je resnični namen skupine, priča že dejstvo, da v njej ni niti enega uslužbenca iz vrst uniformirane policije, ki pokriva področje migracij. Glavne naloge te skupine bodo "predlogi za učinkovitejšo varovanje državne meje, preprečevanje ilegalnih migracij in boj proti tihotapljenju ljudi". Toda s temi se je že do zdaj ukvarjalo več delovnih skupin znotraj policije in ministrstva.
Sume, da gre za obračun z neposlušnimi, potrjujejo tudi prve informacije o delu nove skupine za migracije, ki jo vodi Vlado Maksimovič, prijatelj državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Franca Kanglerja. Njene člane naj bi že obvestili, da sodi delo v tej skupini med njihove prednostne naloge. To posledično pomeni, da se oba kriminalista NPU v tem času ne bosta mogla ukvarjati z odkrivanjem gospodarskega kriminala in zadevami, na katerih delata.
Zaradi Trente že več let na muhi SDS
Premestitev Pahorjeve, glavne preiskovalke v zadevi Trenta, in Koširja je še bolj pomenljiva ob dejstvu, da sta oba že več let na muhi SDS. NPU je ovadbo v zadevi Trenta vložila že novembra 2013. Ko se je začela sodna preiskava, so mediji SDS Pahorjevo označevali za del "mreže ljudi, ki je sodelovala pri aferi Trenta". Po zamenjavi oblasti so se napadi nanjo in druge kriminaliste še okrepili. Označevali so jo za "inšpektorico za desnico" in "specialistko za boj proti trenutni vladi".
Ob nedavni interpelaciji Aleša Hojsa so napadi prešli v novo fazo. Poslanec SDS Marijan Pojbič je posamezne kriminaliste poimensko izpostavil v državnem zboru. Pahorjevo in Koširja je uvrstil v "skupino, specializirano za pregon desnih politikov, posebno pa stranke SDS".
Pahorjevo je obtožil še, da sodeluje na kolesarskih protestih proti vladi. "V času petkovih kolesarskih protestov je bila skupaj z nekaterimi sodelavci opažena med kolesarjenjem proti vladi in potem na pijači v enem izmed ljubljanskih lokalov. Zdaj pa vas vprašam – je to za vas nepristranska kriminalistka?" se je spraševal Pojbič. Iz njegovega govora je bilo mogoče razbrati, da so Pahorjevi tudi sledili.
Kaj je zadeva Trenta
Kot smo že poročali, je tožilstvo obtožnico v zadevi Trenta vložilo zoper tri osebe: ob Janši še zoper nekdanjega predsednika uprave Imosa Branka Kastelica in nekdanjega direktorja podjetja Eurogradnje Klemna Gantarja. Vsi trije so bili že med kriminalistično in pozneje preiskavo osumljeni suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju.
NPU je jedro preiskave usmerilo v posle z zemljiščem v Trenti, za katerega je Janša prejel 131.200 evrov. To je po ugotovitvah izvedencev precej več od njegove tržne vrednosti. Gre namreč za 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče na desnem bregu Soče, na katerem so ruševine kmetije iz 19. stoletja, dostop pa je mogoč le po majhni brvi čez reko. Ker je del Triglavskega narodnega parka, je na zemljišču dovoljena le nadomestna gradnja kmetije, nikakor pa ne gradnja novih apartmajskih ali drugih objektov. Tako visoka kupnina je Janši omogočila nakup stanovanja na Komenskega ulici v Ljubljani, ki mu ga je prodal Imos.
Te posle Janša bolj ali manj neuspešno pojasnjuje še iz časa kampanje pred državnozborskimi volitvami jeseni 2011, ki jih je SDS izgubila v zadnjih dneh pred volilno nedeljo. V tej stranki so preiskavo v zadevi Trenta ves čas označevali za konstrukt in izmišljeno afero.
Zdaj so naposled dobili – in izkoristili – priložnost za dokončen obračun s kriminalisti, ki so jo preiskovali. V opozorilo vsem ostalim, ki bi jim kaj takega še padlo na pamet.
