Kdo je kupoval delnice Petrola pred dvigom marže? Šef uprave in kralj banan

Petrol je v petek od države dobil darilo. Nova vlada Janeza Janše mu je namreč z novo uredbo dvignila najvišje dovoljene marže na goriva: pri dizlu za 1,67 centa, pri bencinu pa 1,56 centa. Ob tem je za 2,5 centa podražila tudi stroške prevoza goriv, s čimer je Petrolu maržo dejansko dvignila za več kot štiri cente. 

Petrol, ki je že lani na ravni skupine ustvaril najvišji čisti dobiček v zgodovini (dobrih 174 milijonov evrov), bo tako že letos ta rekord zelo verjetno presegel. Po nekaterih ocenah namreč vsak dodatni cent marže največji slovenski naftni družbi prinese približno 10 milijonov evrov dobička. 

Te novice so se razveselili tudi lastniki Petrola. Tečaj delnice Petrola je včeraj, na prvi trgovalni dan po sprejetju uredbe o dvigu marže, zrasel za skoraj pet odstotkov. 

Toda pozor: v dveh tednih pred odločitvijo vlade so nekateri posamezniki kupovali večje pakete delnic Petrola. Med njimi so tudi vodilni v Petrolu na čelu s predsednikom uprave Sašom Bergerjem. Ti so v dneh pred nastopom mandata nove Janševe vlade skupaj kupili za skoraj 74 tisoč evrov delnic Petrola. Še precej več, dobra dva milijona evrov, pa je tik pred sprejetjem uredbe vanje vložil poslovnež Izet Rastoder, znan kot kralj banan, ki je imel v preteklosti povezave s SDS.

Kdo vse je torej kupoval delnice Petrola? In kdo med kupci je vedel, da se Petrolu v kratkem obeta darilo? 

Preberite še:
Kdo voznikom cistern ni dovolil, da na Petrolove "pumpe" vozijo nafto

Menedžerji Petrola po nakupih delnic 

Vlada je novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov na predlog ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec, sprejela v petek na dopisni seji. Pred tem o tej nameri ni obvestila javnosti.  

O možnosti dviga marže se je v poslovno-političnih krogih sicer začelo špekulirati že pred tedni, ko je postalo jasno, da se Janša vrača na premierski položaj. Tudi zaradi tega, ker je prav tretja Janševa vlada septembra 2020 odpravila regulacijo cen pogonskih goriv, s čimer je šla na roke naftnim trgovcem na čelu s Petrolom. Toda vsaj uradno nikoli ni bilo znano, ali in kdaj naj bi se sedanja Janševa vlada odločila za takšen korak. 

Toda že konec maja, v zadnjih dneh Golobove vlade, so vodilni menedžerji Petrola začeli kupovati večje pakete delnic:

- predsednik uprave Sašo Berger je 27. maja, teden dni pred začetkom mandata Janševe vlade, kupil 400 delnic v skupni vrednosti 21.200 evrov, torej po ceni 53 evrov na delnico.

- delavski direktor in član uprave Zoran Gračner je v istem obdobju, 27. in 28. maja, kupil 130 delnic v skupni vrednosti 6.854 evrov, torej po cenah od 52,4 evra do 52,8 evra.

- nekaj dni pozneje, 2. junija, je član uprave Jože Smolič kupil 400 delnic v skupni vrednosti 21.120 evrov, torej po ceni 52,8 evra na delnico.

- v prvih dveh dneh mandata nove vlade, 4. in 5. junija, pa je izvršni direktor Tomaž Blagotinšek z družino kupil 460 delnic v skupni vrednosti 24.572 evrov. Zanje je torej plačal od 53 do 53,6 evra.

Preberite še:
Kaj druži poslance Stevanovićeve Resni.ce in Petrol? Isti odvetnik

V enem dnevu zaslužili 21 tisoč evrov

Kaj je bil razlog za nove nakupe, iz javnih objav Petrola ni razvidno. Vsaj v zadnjem letu in pol se sicer vodilni v Petrolu niso odločali za takšne nakupe. Berger je tako nazadnje delnice Petrola kupil skoraj dve leti prej, takrat pa je to storil skupaj z ostalimi člani uprave. Edina izjema je bil delavski direktor Gračner, ki je delnice kupoval že februarja in aprila letos, lani pa v januarju in decembru. 

Člani Petrolove uprave so imeli tako konec lanskega leta v rokah 7.100 delnic družbe, takrat vrednih 366 tisoč evrov. Zdaj pa jih imajo že več kot 8.200. Samo z včerajšnjo rastjo tečaja, ki je sledila vladnemu dvigu marž, so v enem samem dnevu zaslužili dobrih 21 tisočakov.  

Vrednost delnice Petrola se je sicer v zadnjih 12 mesecih povečala za nekaj več kot 14 odstotkov. Po februarskem rekordu, ko je bilo za delnico treba odšteti 58,4 evra, se je tečaj ob zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu in izbruhu vojne v Iranu do konca marca znižal na približno 50 evrov. 

Še v začetku junija je bila delnica na borzi vredna okrog 53 evrov, včerajšnji trgovalni dan pa je končala pri 56 evrih. 

Preberite še:
Petrol trdi, da ga duši regulacija. A prav pri gorivu je imel višji dobiček

Rastoder v dneh pred uredbo kupil za dva milijona delnic

Najnovejši nakupi članov uprave zagotovo niso bili povezani z dividendo v višini 2,5 evra na delnico. Delničarji Petrola so jo namreč na skupščini potrdili že 21. maja, torej teden dni pred Bergerjevim nakupom. Do njenega izplačila so upravičeni le posamezniki in podjetja, ki so bili na ta dan lastniki delnic. 

Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je največ delnic Petrola v skupni vrednosti pet milijonov evrov v dneh pred dvigom marže prodal vlagatelj, skrit za fiduciarnim računom pri banki OTP. 

Med kupci pa je bil poleg manjših vlagateljev tudi Izet Rastoder. V tednu dni med 5. in 12. junijem je kupil za 0,1 odstotka delnic Petrola, ki so skupaj vredne več kot dva milijona evrov. 

Rastoder, ki v zadnjih letih velja za enega največjih vlagateljev na domači borzi, je prve pakete delnic Petrola kupil v začetku lanskega leta. 

Gre sicer za poslovneža, ki so ga v preteklosti večkrat povezovali s trenutno vladajočo stranko, saj je bil eden od vlagateljev v projekt njene strankarske televizije.

Preberite še:
Vse vojne za Petrol: kako je država izgubila glavno vlogo v naftnem trgovcu

Petrol že na tapeti zaradi suma zlorabe notranjih informacij  

Prav Petrol je bil pred leti v središču najbolj odmevne sodne zgodbe, povezane s sumom zlorabe notranjih informacij pri nakupu delnic. 

Aprila 2008 je tedanji predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski nekaj dni pred objavo četrtletnih poslovnih rezultatov kupil sto delnic v vrednosti približno 63.000 evrov. Ker je bil seznanjen z rezultati, ki še niso bili javno objavljeni, naj bi pri trgovanju izkoristil informacije, do katerih drugi vlagatelji niso imeli dostopa. 

Sodni postopki so se vlekli skoraj desetletje. Na prvem sojenju ga je okrajno sodišče leta 2013 oprostilo, a je višje sodišče sodbo razveljavilo. V ponovljenem postopku je bil Kryžanowski obsojen na eno leto pogojne zaporne kazni, višje sodišče pa je obsodbo potrdilo. Leta 2020 je vrhovno sodišče pravnomočno obsodilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje. 

V tretjem sojenju je bil Kryžanowski ponovno oproščen. Po presoji sodišča je lahko kot predsednik uprave zgolj na splošno vedel, da družba posluje dobro, ni pa bilo dokazano, da je poznal dokončne poslovne rezultate, ki še niso bili javno objavljeni. Prav tako sodišče ni ugotovilo naklepa.