Tožilstvo: nošenje parole "Smrt janšizmu" ni kaznivo dejanje

Razvijanje in nošenje transparentov s parolo "SMRT JANŠIZMU, SVOBODA NARODU" ni kaznivo dejanje grožnje.

Avtor: Tomaž Modic / Vesna Vuković
četrtek, 3. 9. 2020, 12:45


IMG_20200605_202507-min-1536x1152
/
twitter

Tako je pred dnevi odločilo okrožno državno tožilstvo v Ljubljani in zavrglo kazensko ovadbo Policijske postaje Ljubljana Center proti več osumljencem, ki so maja na več protivladnih protestih nosili transparente s problematizirano parolo.

Predkazenski postopek je policija začela na podlagi prijave predsednika SDS Janeza Janše iz konca maja. Janša je ocenil, da gre pri tem za organizirano grožnjo s smrtjo njemu osebno in volivcem SDS. Ob tem pa da storilci uživajo podporo strank SD, LMŠ in Levice, medijev RTV Slovenija in 24ur ter državnega tožilstva.

Prvak SDS je sprva dejanje konkretiziral kot sum kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, vendar je tožilstvo tudi v tem primeru ovadbo zavrglo.

Janšizem je politična usmeritev

Po oceni tožilstva ni mogoče pritrditi subjektivni oceni Janeza Janše, da besedna zveza "Smrt janšizmu" pomeni neposredno grožnjo s smrtjo njemu ter volivcem SDS. 

Janez Janša je trdil, da besedna zveza "Smrt janšizmu" pomeni neposredno grožnjo s smrtjo njemu ter volivcem SDS.
Janez Janša je trdil, da besedna zveza "Smrt janšizmu" pomeni neposredno grožnjo s smrtjo njemu ter volivcem SDS.
/

Kaznivo dejanje grožnje namreč po kazenskem zakoniku stori tisti, ki drugemu zato, da bi ga ustrahoval oziroma vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje in telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti. 

"Slovar slovenskega knjižnega jezika janšizem opredeljuje kot politično usmeritev, ki jo razvija in zastopa slovenski politik Janez Janša. Besedna zveza 'Smrt janšizmu' torej ne pomeni 'smrt predlagatelju' in morebiti volivcem politine stranke SDS, temveč poziv k prenehanju politike predlagatelja oziroma politične stranke SDS. V tem kontekstu je uporaba besede smrt na transparentih zgolj metaforična. Ta zaključek utrjuje dejstvo, da so protestniki post-festum to besedo na transparentih nadomestili z zapisom 'STOP' in 'IZKLOP' janšizmu," je ugotovilo tožilstvo.

"Ker se s kaznivim dejanjem grožnje (...) varuje posameznikova pravica do osebne varnosti iz 34. člena Ustave RS, je lahko žrtev oziroma oškodovanec tega kaznivega dejanja samo človek kot posameznik in ne morebiti ideološko prepričanje ali način vladanja."

Mirno izražanje nestrinjanja z načinom vladanja

"Besedno zvezo 'SMRT JANŠIZMU' je treba oceniti tudi skozi prizmo namena, ki so ga imeli udeleženci (in s tem osumljenci) protestov. Transparenti so bili izpostavljeni na protivladnih protestih. Cilj protestov oziroma protestnikov pa je bil doseči odstop trenutne vlade. V tem kontekstu je zapis 'SMRT JANŠIZMU' zagotovo izzivalen in neprimeren, saj trenuten način delovanja vlade primerja s fašističnim načinom vladanja, vendar dosedanji protesti in uporabljeni rekviziti v ničemer ne kažejo, da bi protestniki (in s tem osumljenci) predlagatelju in volilni bazi politične stranke SDS želeli dejansko smrt.

Iz ravnanja posameznika mora namreč nazorno izhajati, kdo in zakaj grozi, komu, kakšna je vsebina grožnje in kaj naj bi grožnji sledilo. To iz ravnanja osumljencev ni razvidno, saj je šlo zgolj za njihovo mirno izražanje nestrinjanja z načinom vodenja politike. Poseben namen osumljencev ustrahovati predlagatelja ali njegovo volilno bazo z napisi 'SMRT JANŠIZMU' kot izrecen zakonski znak kaznivega dejanja grožnje tako ni podan, tudi sicer pa je besedna zveza 'SMRT JANŠIZMU' premalo določna glede tega, na kakšen način naj bi smrt janšizmu nastopila, kaj naj bi se zaradi ravnanja osumljencev zgodilo in v posledici ravnanja koga," so pojasnili na tožilstvu.

Opozorili so še, da protivladnih protestov v Ljubljani nikakor ne gre primerjati s tistimi, ki so decembra 2018 potekali v Franciji, na kar se je v prijavi skliceval Janša. Na njih so tako imenovani rumeni jopiči zoper policiste uporabili nasilje, se z njimi večkrat spopadli, poskušali vdreti v prostore parlamenta in celo izdelali delujočo giljotino za tedaj izvoljene predstavnike ljudstva.

Osumljence so identificirali na policiji in o tem seznanili Janeza Janšo.
Osumljence so identificirali na policiji in o tem seznanili Janeza Janšo.
STA

Kako je Janša prišel do podatkov o osumljencih

Iz dokumentov je razvidno, da so Janšo s tem, da so policisti domnevne storilce identificirali, 27. maja osebno seznanili zaposleni na Centru za varovanje in zaščito, kjer so zaposleni varnostniki Janeza Janše kot predsednika vlade.

Julija smo razkrili, da je notranji minister Aleš Hojs med protesti obiskoval prostore operativno-komunikacijskega centra policije na Prešernovi cesti v Ljubljani in pri tem skušal usmerjati delo policije med protesti. Čeprav bi lahko šlo za hujšo kršitev zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki strogo prepoveduje vmešavanje ministrov v policijsko operativo, se do danes ni zgodilo nič. 

Hojs je center prvič obiskal 29. maja, dva dni po tem, ko je Janša vložil ovadbo. Na tistem protestu so policisti začeli protestnikom izrekati globe. Dobivali so jih ljudje, ki so po ocenah policistov nosili transparente z domnevno žaljivimi vsebinami. 

Varuh človekovih pravic je, kot smo razkrili nedavno, ugotovil, da so policisti na junijskih protivladnih protestih kršili zakon, saj so neupravičeno legitimirali ljudi.

Policija je osumljence identificirala na podlagi videoposnetka s spletnega medija Siol.net, na podlagi fotografij shodov in na podlagi neposredne identifikacije med protesti.