Trumpova veleposlanica prihaja po milijardni projekt NEK2 za Američane
Ena prvih potez nove Janševe vlade bo podpis medvladnega sporazuma z ZDA na področju jedrske energije. Bo ta Američanom že dal odločilno prednost pri projektu NEK2?
Nova slovenska vlada bo že v prihodnjih tednih z ZDA podpisala medvladni sporazum na področju jedrske energije, ki naj bi pri odločanju o tem, kdo bo gradil drugi blok Jedrske elektrarne v Krškem (NEK2), dajal prednost ameriški družbi Westinghouse.
To naj bi se, tako naši viri, zgodilo takoj po tem, ko bo z delom v Ljubljani začela nova veleposlanica ZDA. Na ta položaj je ameriški senat sredi maja na predlog predsednika Donalda Trumpa imenoval Asel Roberts, dolgoletno uslužbenko ameriškega zunanjega ministrstva. Kot smo izvedeli, naj bi Američani osnutek sporazuma že poslali v Ljubljano.
Vsebina dokumenta za zdaj ni dostopna javnosti. Toda po naših informacijah naj bi bila zelo podobna sporazumoma, ki so ju ZDA na področju jedrske energije v letih 2020 in 2024 podpisale z Romunijo in Bolgarijo. Bistvo: oba dokumenta podrobneje določata tudi sodelovanje pri pripravi in gradnji dveh novih jedrskih elektrarn v obeh državah, pri čemer ju zavezujeta k uporabi ameriške tehnologije.
Podoben sporazum je imela lani na mizi že vlada Roberta Goloba, a so takrat iz njegovega kabineta sporočili, da "v tem mandatu ne bodo podpisali nobenega dokumenta, s katerim bi omejili konkurenco". Kakšen dokument torej v Slovenijo prinaša nova veleposlanica ZDA? In kaj pomeni za projekt NEK2?
Preberite še:
Ameriški postroj slovenskih energetskih direktorjev
Zakaj je za Američane pomemben NEK2
Da je projekt NEK2 najpomembnejša interesna točka Američanov v Sloveniji, že več let ni nobena skrivnost. Pri tem jih vodita dva motiva.
Prvi je poslovni. Ocenjena investicijska vrednost NEK znaša od 9 do 15 milijard evrov. To pomeni, da gre za daleč najdražji in največji projekt v zgodovini Slovenije, za katerega sta bila do zdaj resneje v igri le dva ponudnika: ameriški Westinghouse, ki je konec 70. let prejšnjega stoletja zgradil že obstoječo krško nuklearko, in francoski EDF.
Drugi motiv je geostrateški. Ko ameriška podjetja sodelujejo pri gradnji jedrskih elektrarn v drugih državah, si s tem zagotovijo še desetletja tehničnega sodelovanja, dobave goriva, vzdrževanja in usposabljanja. Vse to krepi ameriške gospodarske in politične vezi s temi državami.
Slovenija je v zadnjih šestih letih sklenila dva memoranduma s področja jedrske energije. Prvega je konec leta 2020 v zadnjih tednih prve Trumpove vladavine v Washingtonu podpisal Jernej Vrtovec, tedanji in sedanji minister za infrastrukturo. Šlo je za dokaj splošen dokument, ki je omenjal načelno dogovarjanje in izmenjavo informacij z ZDA. Za njegovo "mati" velja Lynda Blanchard, tedanja veleposlanica v Sloveniji, ki pred tem ni imela diplomatskih izkušenj, saj se je ukvarjala z nepremičniskimi posli.
Preberite še:
Zakaj cene javnih naročil v krški nuklearki letijo v nebo
Bodo ZDA iz bitke za NEK2 izrinile Francoze?
Pet let pozneje, oktobra 2025, ga je naša država "izenačila" z memorandumom, ki ga je s Francijo podpisala ob obisku predsednika Emmanuela Macrona v Sloveniji. Ta je imel jasen cilj: omogočiti konkurenčni boj na morebitnem razpisu za gradnjo NEK2, ki bi lahko privedel do nižje končne cene.
A takoj je sledil nov protinapad iz Washingtona. Tokrat ne gre več za memorandum, ki je nezavezujoč in bolj političen dokument, ampak za medvladni sporazum.
Osnutek dokumenta, ki so ga konec lanskega leta objavili na RTV Slovenija, je zelo podrobno opredeljeval sodelovanje med ZDA in Slovenijo pri projektu NEK2 z močjo najmanj 1000 megavatov. Takratna različica medvladnega sporazuma bi namreč obe državi zavezala k:
- neposrednemu sodelovanju pri iskanju možnih finančnih virov.
- skupnemu iskanju gospodarskih struktur, ki bi poleg "projektnega podjetja pod nadzorom slovenske vlade" podprli financiranje nove jedrske elektrarne.
- uporabi tehničnega, varnostnega in zaščitnega strokovnega znanja ZDA pri projektu.
- ustanovitvi posebnega odbora, ki naj bi se sestal najmanj dvakrat na leto in bi zagotovil usmeritve za pripravo "konceptnega in izvedbenega poročila" za projekt.
Osnutek sporazuma je navajal, da bo Slovenija na podlagi dosedanjih pozitivnih izkušenj sodelovanja na področju jedrske energije "razmislila o izbiri ameriškega jedrskega reaktorja", ZDA pa bodo spodbujale tovrstno "sodelovanje ameriških podjetij" z željo po "maksimalnem in učinkovitem prispevku ameriškega tehničnega, regulativnega in varnostnega znanja".
Preberite še:
200-milijonski projekt v roke šefici Vizjakovega kabineta
Kaj so z Američani podpisali Romuni in Bolgari
Kot že omenjeno, Golobova vlada tega sporazuma ni podpisala. Toda Američani naj bi svoj cilj vendarle dosegli po zamenjavi oblasti. Tokrat naj bi namreč Slovenija v podpis dobila zelo podoben dokument, kot so ga ZDA sklenile z Romunijo in Bolgarijo.
Medvladni sporazum, ki sta ga ZDA in Bolgarija podpisali leta 2024, tako predvideva, da bo ta balkanska država nove jedrske bloke v elektrarni Kozloduj gradila z uporabo tehnologije AP1000, ki jo razvija Westinghouse. Obe državi sta se zavezali tudi k dolgoročnemu sodelovanju pri financiranju, tehničnem razvoju, vključevanju mednarodnih podjetij, promociji jedrske energije v EU in ravnanju z radioaktivnimi odpadki.
S tem je Bolgarija Američanom dejansko prepustila gradnjo novih blokov jedrske elektrarne, ki jo je v začetku 70. let prejšnjega stoletja zgradila Sovjetska zveza, njeni prvi štirje bloki pa so bili zaradi varnostnih pomislekov zaprti še pred vstopom Bolgarije v EU.
Zgodba je podobna v Romuniji, kjer deluje jedrska elektrarna Cernavoda, le da je ta zgrajena s kanadsko tehnologijo. Tudi romunski sporazum z ZDA predvideva dokončanje dveh reaktorjev z uporabo ameriškega znanja, tehnologije in industrijskih partnerjev. V tem primeru bi posel dobil konzorcij, ki ga vodi ameriško inženirsko podjetje AECom. Le nekaj mesecev pred sklenitvijo sporazuma je Romunija razdrla dogovor s kitajsko China General Nuclear Power Corporation (CGN).
