To je račun, ki ga Katja Kokot izstavlja za podporo Janševi vladi

Vodja poslanske skupine Resni.ce Katja Kokot se je takoj po nastopu mandata vlade Janeza Janše očitno odločila koaliciji izstaviti svoj račun. 

V ponedeljek so poslanci Resni.ce v parlamentarno proceduro vložili predlog sprememb in dopolnitev zakona o veterinarstvu. Te močno posegajo v razmerja moči in denarne tokove v slovenski veterini, porušile pa bi dosedanjo ureditev obveznega 24-urnega dežurstva. Tega bi morali zasebni veterinarji po novem zagotavljati le, če bi jim ga plačevala država. 

Gre sicer za zgodbo, v kateri ima Katja Kokot, prvopodpisana pod predlog zakona, izrazit osebni interes. Sama je namreč veterinarka, ki je imela do poletja 2022 kot samostojna podjetnica lastno manjšo ambulanto. Takrat jo je zaprla, kar je utemeljevala s previsokimi stroški najemnine na Ptuju. V mesecih pred tem je imela kar trikrat blokiran bančni račun. 

Toda prav takšnim ambulantam so te spremembe zakona pisane na kožo, je razbrati iz besedila predloga. Poleg tega, da bi oslabile položaj obstoječih koncesionarjev, bi namreč znižale kadrovske in druge pogoje za opravljanje veterinarske dejavnosti. 

Že lani jeseni je Katja Kokot vložila pobudo za oceno ustavnosti več členov zakona o veterinarstvu in pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije. Pozor: v tej pobudi je Katja Kokot "napadla" prav člene, ki jih želi zdaj spremeniti s predlogom novega zakona. O njem pa bo v državnem zboru odločal odbor za kmetijstvo, ki ga vodi Katja Kokot. 

Preberite še:
Kaj druži poslance Stevanovićeve Resni.ce in Petrol? Isti odvetnik

Stroške 24-urnega dežurstva bi prevalili na državo

Zakaj so v poslanski skupini Resni.ca vložili predlog sprememb zakona? Kot poudarjajo, želijo ločiti javno veterinarsko službo od tržne dejavnosti in odpraviti "preveliko vezanost veterinarske dejavnosti na koncesijski sistem". 

Snovalci zakona navajajo, da bi s tem veterinarski trg postal bolj podoben zdravstvu ali zobozdravstvu, kjer zasebna dejavnost obstaja samostojno, javne naloge pa država posebej naroča in financira.

Najpomembnejša predlagana sprememba je povezana s stalno pripravljenostjo in 24-urnimi dežurstvi veterinarjev, ki so jih do zdaj morale na lastne stroške zagotavljati zasebne ambulante. To ureditev bi spremembe zakona odpravile, 24-urna pokritost posameznega območja pa ne bi bila več eden od pogojev za opravljanje dela. Po novem bi ga zasebnikom morala plačevati država. 

Tu nastopi prva težava. Snovalci zakona navajajo, da ta nima finančnih posledic za državni proračun. Kako je to mogoče ob dejstvu, da bi morala država prevzeti financiranje dežurstev, teh stroškov pa ne bo mogla več prenašati na zasebne veterinarje?

Preberite še:
Poslanec dolžan delavcem in Fursu, sam pa prek ženinega s.p. dela za državo

Bodo imeli kmetje težave?

V duhu liberalizacije veterinarskega trga, ki jo predvideva zakon, bi tako javna služba ostala samo tam, kjer obstaja neposredni javni interes, zasebni izvajalci pa se ne bi šteli za del javne veterinarske mreže, če bi opravljali tržno dejavnost. To bi vstop na trg olajšalo novim, manjšim igralcem, kot je bila Katja Kokot.

Po drugi strani bi takšna ureditev lahko poslabšala položaj večjih veterinarskih organizacij, ki zaradi večjega števila zaposlenih lažje zagotavljajo 24-urna dežurstva, nadomeščanja in pokrivanje širšega območja. Medtem bi se konkurenca pri donosnejših storitvah povečala.

A to odpira vprašanje, kaj bi vse to skupaj z oslabitvijo koncesionarjev pomenilo za dostopnost veterinarskih storitev. Snovalci predloga zakona namreč menijo, da bi jo liberalizacija veterinarskega trga povečala. 

Toda - če potegnemo primerjavo z zdravstvom - bi se hitro lahko zgodilo, da bi se število veterinarskih ambulant v Ljubljani in drugih večjih mestih povečalo, zmanjšalo pa bi se na podeželskih in redkeje poseljenih območjih. Torej tam, kjer je veterinarska služba pogosto vzdržna samo zato, ker obstaja sistem javnih nalog in koncesij.

V tem primeru bi imeli kmetje problem, saj v primeru bolezni živali ob določenih urah ne bi mogli priti do veterinarja.

Preberite še:
Poslanec Mijič opeharjenim delavcem: Kar vam dolgujem, bo plačal Furs

Boj Katje Kokot proti "ostankom komunizma"

Čeprav so predlog zakona vložili vsi poslanci Resni.ce, je jasno, da je njegova "mati" Katja Kokot. Medtem ko v programu stranke ni niti besede o veterinarski dejavnosti, si sama že vsaj leto dni prizadeva za spremembe v ureditvi veterinarske mreže, ki je po njenem "ostanek komunizma". Te so očitno pisane na kožo prav manjšim ambulantam, kakršno je na Ptuju imela Katja Kokot. 

Julija 2022 je ambulanto zaprla zaradi previsokih stroškov. "Tudi jaz si želim, da bi bilo drugače. Vendar za odkup poslovnega prostora potrebujem šestmestno vsoto denarja. In za začetek poslovanja še polovično vsoto tega," je Katja Kokot pol leta pozneje zapisala na družbenem omrežju Facebook. Svoje sledilce je pozvala, naj za njihovo najljubšo veterinarko kupijo kakšen loto listek ali "ustvarijo kak go-fund me profil". 

Od takrat je Kokot po lastnih besedah delala na področju regulative zdravil. Že oktobra 2025, skoraj pol leta pred volitvami, pa je Katja Kokot vložila pobudo za oceno ustavnosti več členov zakona o veterinarstvu in pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije. 

Ustavno sodišče o tej pobudi še ni odločilo, prejšnji teden pa se je o njej na predlog ministrstva za kmetijstvo izrekla zdaj že nekdanja vlada Roberta Goloba. V mnenju je zapisala, da "je zagotavljanje nujne pomoči temeljni element varstva zdravja in dobrobiti živali ter pomemben javni interes". 

"Veljavna ureditev omogoča njeno dostopnost tudi izven rednega delovnega časa in hkrati dopušča izvajalcem, da organizacijo izvajanja prilagodijo lastnim zmožnostim ali jo zagotovijo v sodelovanju z drugimi organizacijami," so takrat sporočili z vlade.