Ste vedeli, da tudi danes potekajo parlamentarne volitve?

Včeraj in danes po Sloveniji potekajo parlamentarne volitve na katerih pa večina državljanov ne more oddati svojega glasu. Gre za volitev v državni svet, v katerem so zastopani interesi lokalnih skupnosti in različnih interesnih skupin.

Svet24
Avtor: Svet24 / Žiga Kariž
četrtek, 24. 11. 2022, 13:54


drzavni svet
Te dni potekajo volitve v sedmi sestav Državnega sveta.
Twitter

Slovenski parlament je dvodomen, kar pomeni, da o zakonih odločata tako spodnji dom (Državni zbor) kot zgornji dom (Državni svet), pri čemer Državni svet sodeluje zgolj kot organ, ki s svojimi mnenji sooblikuje vsebino zakonov, na način, da Državni svet sam ne sprejema dokončnih odločitev, ampak v glavnem svetuje in na druge načine posega v zakonodajni postopek.

Depolitizacija preko zastopstva

Namen Državnega sveta je predvsem, da s svojim delovanjem nevtralizira prevelik vpliv političnih strank, ki v Državnem zboru sodelujejo v zakonodajnem postopku. Za »depolitizacijo« in zastopanost lokalnih in funkcionalnih interesov naj bi poskrbela zastopanost v Državnem svetu, ki jo določa ustava: Sestavlja ga 40 članov, ki v grobem zastopajo funkcionalne in lokalne interese, in sicer: 

Člani Državnega sveta so voljeni za dobo petih let, svojo funkcijo pa z izjemo predsednika, ki je v DS zaposlen, opravljajo nepoklicno.

22 predstavnikov lokalnih interesov,

4 predstavnikov delodajalcev,

4 predstavnikov delojemalcev,

4 predstavnikov kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,

6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti.

Posredne volitve

Svetniki niso izvoljeni z neposrednim glasovanjem volivcem ampak preko posrednih volitev, oziroma preko elektorjev. Zakon o Državnem svetu določa, da predstavnike delodajalcev določi 52 elektorjev, največ jih prispevata Gospodarska zbornica Slovenije in Zadruženje delodajalcev Slovenije, Predstavnike delojemalcev izbirajo v Zvezi Svobodnih sindikatov in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja. Svetnike iz vrst kmetov, obrtnikov in svobodnih poklicev določijo panožne zbornice, med predstavnike negospodarskih dejavnosti pa sodijo zastopniki Univerz, visokih in višjih šol, vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, Kulture in športa, zdravstva in socialnega varstva.

Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta
Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta
Sašo Švigelj

Vdor politike

Kljub temu, da naj bi sestava Državnega sveta zagotavljala apolitičnost, pa se je z leti dokazalo, da so tudi vrste državnih svetnikov dodobra prežete s politiko. Predvsem za predstavnike lokalnih skupnosti je jasno, da so tako ali drugače strankarsko opredeljeni, poznavalci pa znajo povedati, da skozi državni svet svoj vpliv v slovenskem parlamentu in nacionalni politiki še vedno ohranja stranka SLS, ki je že več mandatov ni več v državnem zboru.

REKORDERJI

Med svetniki, ki sedijo v državnem svetu ima najdaljši staž Milan Ozimič, ki je oddelal že svoj 5 mandat in bo kot edini kandidatčetrti volilni enoti zagotovo dobil še šestega. Med staroste zagotovo sodita tudi Cvetko Zupančič s četrtim mandatom, ki v državnem svetu zastopa kmete in član SLS Marjan Maučec, ki uspešno krmari med položajem državnega svetnika in sekretarja državnega sveta že četrti mandat in je seveda kandidat tudi letos.

Brezzobi tiger

Po opravljenih volitvah bomo dobili že sedmo sestavo državnega sveta, čeprav že več let poteka debata o tem, da bi se Državnemu svetu spremenila vloga ali pa da bi se ga ukinilo, saj je njegovo vloga v zakonodajnem postopku prepogosto zgolj obrobna, drugemu domu slovenskega parlamenta pa marsikdo pravi kar brezzobi tiger. Kot kaže so to oznako sprejeli tudi v Državnem svetu. Izdali so celo otroško slikanico s tem naslovom in z njo poskušali mlajšim generacijam pojasniti kakšna je vloga te institucije in zakaj je pomembna.

Slepo črevo parlamentarizma

A bolj kot to, da državni svet prepričujejo otroke, bo pomembno, da o družbeno koristni vlogi prepriča aktualno sestavo državnega zbora. Zaradi majhnega števila strank in široke koalicije se že od začetka mandata govori, da bi se lahko s sodelovanjem stranke NSi izpeljale tudi nekatere spremembe ustave in volilnega sistema. In prav iz stranke NSi so prišle za državni svet najmanj spodbudne besede, saj je drugi doma parlamenta vidni član stranke in član strokovne skupine Janez Pogorelec označil za »slepo črevo parlamentarizma«. Druga možnost, ki se omenja poleg ukinitve pa je preoblikovanje Državnega sveta v predstavništvo lokalnih skupnosti, a je ta zgodba ob trenutni politični sliki, kjer se vedno bolj kaže politična razdelitev Slovenije na desni ruralni del in levi urbani del, le malo verjetna.

Necenzurirano prenos
Marjan Maučec
sta