Kako je državni svet pod Markom Lotričem postal glasovalni stroj SDS

Državni svet, drugi dom slovenskega parlamenta, ki je namenjen zastopanju gospodarskih, socialnih, poklicnih in lokalnih interesnih skupin, se je v mandatu sedanjega predsednika Marka Lotriča spremenil v glasovalni stroj SDS za politični boj z njenimi nasprotniki. 

To je razvidno iz pregleda dela državnega sveta v zadnjih dveh letih in pol, torej po polovici mandata. V tem času so namreč državni svetniki izglasovali že 17 predlogov za odložilni veto. To je skoraj toliko kot v celotnem prejšnjem mandatu, ko je državni svet vodil Alojz Kovšca. Čeprav so bili ti eden za drugim neuspešni, so otežili oziroma podaljšali postopek sprejemanja zakonov, saj je morala koalicija o njih še enkrat glasovati. 

V istem obdobju so državni svetniki vložili že praktično isto število zahtev za oceno ustavnosti posameznih zakonov kot v petih letih prejšnjega mandata. Pri glasovanju proti zakonom koalicije so pričakovano najbolj zvesti državni svetniki, ki so ali blizu SDS ali so člani te stranke, kaže pregled glasovanj. 

Zakaj se opozorila, da se je državni svet v celoti podredil eni politični opciji, izkazujejo za upravičena? Kako drugače je deloval v preteklosti? In kdaj je vajeti državnega sveta prevzela SDS? 

Preberite še:
Denar Lotričevega državnega sveta tudi za medijske operativce SDS in Čandrovo agencijo

Pospeševali so sprejemanje covid zakonov

Četudi je bil državni svet v osnovi namenjen zmanjševanju vpliva političnih strank na sprejemanje zakonodaje, je bil že od ustanovitve podvžen političnim vplivom. To je do neke mere logično, saj večina državnih svetnikov predstavlja lokalne interese, torej občine, kjer sta že od osamosvojitve tradicionalno najmočnejši SLS in SDS. 

Toda tehtnica se je izrazito na stran obeh strank začela nagibati šele po letu 2017. Takrat je predsednik državnega sveta postal Alojz Kovšca, ki mu je to uspelo šele v tretjem poskusu. Pred tem je bil neuspešen leta 2007, ko ga je premagal Blaž Kavčič, in leta 2012, ko je več glasov od njega dobil Mitja Bervar. Kovšca ni nikoli skrival naklonjenosti desnemu političnemu polu. Pred volitvami 2022 se je s svojo Gospodarsko aktivno stranko (GAS) pridružil Zdravku Počivalšku v gibanju Povežimo Slovenijo, ki mu ni uspelo priti v parlament. 

Med letoma 2017 in 2022, ko ga je vodil Kovšca, je državni svet odločal o 43 predlogih odložilnega veta na zakon, sprejel pa jih je 22, torej približno polovico. 

Toda pozor: za večino predlogov za odložilni veto, ki jih svetniki niso izglasovali, se je skrival konkretni interes, in sicer pomoč prejšnji vladi Janeza Janše pri sprejemanju zakonodaje v času epidemije. To se je namreč s takojšnjim vlaganjem predlogov za odložilni veto v državnem svetu le še pospešilo. Tej praksi je takrat ostro nasprotovala interesna skupina negospodarskih dejavnosti. 

Preberite še:
Ko Lotrič ustanovi stranko, državni svet najame Mediano

Lotrič je prišel do funkcije po dogovoru s SDS

Od 22 predlogov za odložilni veto, ki jih je izglasoval državni svet, jih je bilo pozneje neuspešnih 12. To pomeni, da jih je v ponovnem glasovanju še enkrat potrdil državni zbor. Kar 10 jih je bilo uspešnih. To je posledica dejstva, da je bila med letoma 2018 in 2020 na oblasti manjšinska vlada Marjana Šarca, ki brez podpore Levice v državnem zboru ni imela 46 glasov.

Podobne težave je imela v drugi polovici mandata tudi Janševa vlada. Takrat so namreč zaradi državnega sveta padli kar štirje zakoni, na katere je ta izglasoval odložilni veto. 

Vse to se je spremenilo konec leta 2022, ko je vodenje državnega sveta prevzel Lotrič. V 40-članskem državnem svetu, kjer ima SDS skupaj z zavezniki večino glasov, so imeli takrat velike težave pri izbiri novega vodstva. Ko so svetniki prvič o tem odločali, Lotrič ni uspel dobiti potrebne večine. Po ponovnem odločanju, ki je sledilo tednu dni premora, pa je vendarle dobil 21 glasov. To bi lahko pomenilo, da so ga poleg predstavnikov delodajalcev, ki so ga predlagali na ta položaj, podprli predvsem državni svetniki iz sfere SDS.

Nova razmerja so se hitro pokazala tudi pri glasovanju o odložilnem vetu na predloge zakonov. Leta 2023 je tako državni svet glasoval o 13 predlogih, od tega jih je 11 tudi sprejel. Preostala dva sta bila namenjena pospešitvi zakonodaje za pomoč prizadetim po poplavah avgusta 2023. 

Preberite še:
700 tisoč težav predsednika državnega sveta Marka Lotriča, ki dela novo stranko

Kako glasujejo v državnem svetu

Drugače kot v mandatu Alojza Kovšce so prav vsi zakoni prestali ponovno glasovanje v državnem zboru, ki ga od leta 2022 obvladuje trdna koalicijska večina. Državni svet je tudi zato leta 2023 kar v petih primerih posegel po zahtevi za oceno ustavnosti.

Uspešnost dela Državnega sveta v letu 2023

Uspešnost dela Državnega sveta v letu 2024

Podobno je bilo lani, ko od sedmih predlogov za odložilni veto samo eden ni dobil podpore. Poleg tega je Državni svet vložil še štiri zahteve za oceno ustavnosti. V tem mandatu skupaj torej že 9, le dve manj kot v celotnem obdobju med 2017 in 2022.

V zadnjih mesecih so državni svetniki nasprotovali dvema zakonoma, ki sta močno odmevala v javnosti. Prvi je zakon o zdravstveni dejavnosti, ki zdravnikom iz javnih bolnic omejuje popoldansko delo v samoplačniških ambulantah. Drugi pa zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, o katerem bomo na zahtevo SDS v nedeljo odločali na referendumu.

V obeh primerih so nasprotniki v Državnem svetu zbrali 21 oziroma 22 glasov, torej malo več kot polovico. Obeh glasovanj se je udeležilo vseh sedem državnih svetnikov, ki sodijo pod okrilje SDS. Ti so pričakovano glasovali za veto. Podprla sta jih tudi Elena Zavadlav Ušaj in Leopold Pogačar, ki sta bila prej v SDS, po novem pa ju najdemo v stranki Demokrati Anžeta Logarja.

Lotričeva stranka kot projekt državnega sveta

Medtem smo v povezavi z državnim svetom priča še enemu unikatnemu pojavu. Lotrič je namreč postal prvi predsednik državnega sveta v zgodovini, ki se je med mandatom odločil za ustanovitev lastne stranke, s katero bo kandidiral na prihodnjih volitvah. Od januarja Lotrič vodi stranko Fokus, ki že na prvi pogled deluje kot projekt državnega sveta.

Generalna sekretarka Fokusa je Monika Kirbiš Rojs, sicer sekretarka državnega sveta, ki je na čelu strokovnih služb tega organa. V državnem svetu se je zaposlila decembra 2022, ko je njegov predsednik postal Lotrič. Do leta 2024 je vodila tudi odbor za kohezijo in regionalno politiko v strokovnem svetu SDS, ki velja za nekakšno vlado v senci.

Na ustanovnem shodu stranke Fokus pa je bilo v ospredju mogoče opaziti še enega visokega uslužbenca državnega sveta. To je bil Rok Šimenc, sekretar komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki se je v državnem svetu zaposlil sredi leta 2023. 

V mandatih Lotriča in Kovšce sta bili ustanovljeni tudi dve parlamentarni preiskovalni komisiji z močnim političnim predznakom. Gre za pristojnost, ki je državni svet pred v svoji zgodovini praktično nikoli ni uveljavljal. V času Kovšce so tako zahtevali preiskavo domnevnih zlorab v zadevi Franc Kangler. 

Pod Lotričem pa je državni svet dosegel odreditev parlamentarne preiskave v povezavi s podjetji Gen-I in Star Solar. Zanjo so si sicer pred tem dolgo časa prizadevali v SDS, vendar v državnem zboru niso zbrali dovolj poslanskih glasov, zato so ubrali pot preko državnega sveta.