Rumena in smrdeča voda, v zraku pa vonj po žveplu

Zadnje dni smo bili priča več različnim onesnaževanjem vode in zraka. Če naj bi rumenkasta tekočina, ki je v Škofji vasi iztekla iz tovarne Tastepoint v reko Hudinjo, ne bila nevarna, pa to gotovo ne velja za gnojevko, ki so jo opazili v potoku na Ljubnem.

Svet24
Avtor: Svet24 / Tatjana Cvirn, Špela Ožir
torek, 24. 1. 2023, 19:40


rumena voda1
Občani so fotografirali rumeno tekočino, ki je iztekla iz podjetja Tastepoint.
Facebook

Vsak, ki opazi kaj takega, naj bi obvestil center za obveščanje na številko 112, ta pa nato aktivira ustrezne službe. Kaj pomeni smrad po žveplu, ki ga zadnje dni zaznavajo stanovalci v nekaterih delih Celja, še ni znano. Prvoosumljena Cinkarna Celje trdi, da pri njih ni nič narobe, in tudi merilne postaje, ki jih ima Arso, niso pokazale nič nenavadnega.

Stanovalci Škofje vasi so pred tednom opazili, da iz podjetja Tastepoint (prej se je imenovalo Frutarom in pred desetletji Etol) izteka rumenkasta tekočina, ki se steka naprej v Hudinjo. Fotografije in jezni komentarji so zakrožili po spletu. Nekateri bližnji stanovalci so povedali, da se to ni zgodilo prvič. Občani so dogodek prijavili inšpekciji za okolje in prostor ter poskušali dobiti odgovor podjetja, ki ga je objavilo dva dni kasneje. Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP) je dan po dogodku uvedel inšpekcijski postopek in prav tako v petek sporočil svoje ugotovitve.

V njih navaja, da je na podlagi informacije o iztekanju oranžnorumene tekočine v potoček in nato v Hudinjo inšpektorica inšpektorata za okolje in prostor najprej opravila telefonski razgovor z odgovorno osebo v družbi Tastepoint.

Eden od gozdnih potočkov, ki se nad Ljubnim ob Savinji iz desne strani izliva v reko Ljubnico, se je močno penil in smrdel po gnojevki.
Eden od gozdnih potočkov, ki se nad Ljubnim ob Savinji iz desne strani izliva v reko Ljubnico, se je močno penil in smrdel po gnojevki.
RD Ljubno ob Savinji

Poškodbo opazili šele naslednji dan?

Izvedela je, da so 11. januarja v oddelku siruparna izdelovali osnovo za eno od brezalkoholnih pijač. Po koncu izmene, v popoldanskem času, so tako kot običajno vklopili sistem za čiščenje kotlov, v katerih so izdelovali osnovo. Čiščenje traja nekaj ur. Voda, ki nastaja pri čiščenju, se steka v skupni jašek in nato v čistilno napravo. Dvanajstega januarja zjutraj so opazili, da se je del vode izlil mimo jaška v potok. Zagotovili so, da ta voda ni nevarna za okolje in življenje ter da so o dogodku takoj obvestili IRSOP in center za obveščanje ter začeli sanacijo.

V podjetju so ugotovili, da je bila cev poškodovana, zato je del vode odtekel v bližnji potok. »V tem času smo izdelovali osnovo za multivitaminsko brezalkoholno pijačo, ki vsebuje surovine in živilska barvila, namenjena za prehrano ljudi, zaradi česar se je voda v potoku obarvala. Hitro smo ukrepali, pregledali kanalizacijski sistem, odkrili mesto puščanja, sanirali poškodbe in očistili jašek,« so zapisali v pojasnilu iz podjetja Tastepoint. Odvzeli so vzorce vode in pregledi potoka so kazali vidne znake izboljšanja. Zagotovili so, da bodo izvedli videopregled celotnega kanalizacijskega sistema in spremljali stanje potoka.

Občani so sicer omenjeno iztekanje opazili že 11. januarja, in ne šele naslednji dan, kot je to ugotovilo podjetje in ko je tudi inšpektorica opravila pregled kraja, kjer se je tekočina izlivala v Hudinjo. V petek je inšpektorica opravila še inšpekcijski pregled v družbi, kjer so povedali, da so poškodovano cev popravili in s tem onemogočili nadaljnje onesnaževanje. Iztok potoka so nato vsako uro pregledali. Tako bodo nadaljevali vse do sanacije jaška in še kakšen mesec dlje, je zapisano v ugotovitvi inšpektorata.

Kliči 112!

Ob tem inšpektorat opozarja, da je v podobnih primerih najbolje obvestiti regijski center za obveščanje. »Vsak, ki opazi kakršnokoli izlivanje, odmetavanje ali odlaganje nevarnih ali škodljivih snovi v vode, na vodno ali priobalno zemljišče ali na zemljišče v varstvenem območju (tudi povzročitelj), je to dolžen nemudoma prijaviti Centru za obveščanje RS (CORS), pristojni inšpekciji ali policiji in storiti vse, kar je v njegovi moči, da so posledice za okolje čim manjše.« Centri za obveščanje nato aktivirajo ustrezne službe, ki so določene za izvedbo interventnih ukrepov. Med temi službami ni inšpektorjev za okolje. Interventne ukrepe pri izrednem onesnaženju voda, vključno z odvzemom vzorcev, izvede izvajalec državne gospodarske javne službe varstva pred nenadnim onesnaženjem voda, določene po predpisih o vodah. To je za celinske vode vodnogospodarsko podjetje VGP Drava Ptuj. V primeru večje okoljske nesreče delujeta dva mobilna laboratorija, eden pri Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, drugi v okviru Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v Mariboru. »Inšpektorat za okolje pa mora ugotoviti, kdo je povzročitelj onesnaževanja, in mu odrediti ukrep, s katerim se prepreči nadaljnja možnost onesnaževanja. Za učinkovito vodenje inšpekcijskega postopka je zato zelo pomembno, da intervencijske službe, ki so prve na terenu, dobro opišejo onesnaženje in navedejo vir ali sum izvora onesnaženja, kadar je to možno,« navajajo na inšpektoratu za okolje in prostor.

Zaradi gnojnice se je potok penil in smrdel

Da v času mirovanja vegetacije ni dovoljeno polivati gnojevke, je javno znano že lep čas. A kot kaže, se nekateri še vedno požvižgajo na tovrstno pravilo, ki preprečuje onesnaženje okolja, in s tem povzročajo tveganje za zdravje živali ter ljudi. Na srečo so tokrat inšpekcijske službe ukrepale zelo hitro in kršitelju že v nekaj dneh po dogodku izrekle globo osemsto evrov. Občanka je prvi januarski konec tedna ribiškega čuvaja med rednim obhodom obvestila, da je opazila, da se eden od gozdnih potočkov, ki se nad Ljubnim ob Savinji z desne strani izliva v reko Ljubnico, močno peni in smrdi po gnojevki. Čuvaj je odšel na navedeno mesto in na območju zaselka Primož pri Ljubnem naletel na skrb vzbujajoč prizor. »Po gozdnem potočku, ki sicer ni naseljen z ribami, je tekla skoraj sama gnojevka. Enako stanje je ribiški čuvaj ob obhodu zaznal tudi dva dni kasneje, ko je močno deževje še dodatno spiralo gnojilo v vodotok,« so na družbenem omrežju pojasnili člani Ribiške družine Ljubno ob Savinji s predsednikom Gregorjem Križnikom na čelu, ki je sicer znan kot velik naravovarstvenik.

Okoliški prebivalci Cinkarne Celje se zadnje tedne pritožujejo nad smradom po žveplu, v podjetju pravijo, da pri njih ni nič narobe.
Okoliški prebivalci Cinkarne Celje se zadnje tedne pritožujejo nad smradom po žveplu, v podjetju pravijo, da pri njih ni nič narobe.
sherpa

»Odgovor je seveda jasen«

Občani se na Ribiško družino Ljubno ob Savinji večkrat obračajo z vprašanji, zakaj se voda v Savinji s pritoki močno peni, zakaj včasih smrdi in zakaj je rečno dno že skoraj vse leto prekrito z rjavimi algami. »Odgovor je zdaj seveda jasen. Zaradi prekomernega vnosa organskih snovi iz različnih virov, ki so posledica človeške dejavnosti in ki jih je skupaj težko dokazati oziroma opredeliti, posamično pa težko zaznati in ustrezno sankcionirati,« so se odzvali zgornjesavinjski ribiči in ob tem zapisali, da je dogodek, ki so mu bili priča prvo januarsko soboto, presegel vse meje.

Prijava inšpekciji

Ribiški čuvaj je kot uradna oseba dogodek predal v nadaljnjo obravnavno pristojnim inšpekcijskim službam, ki so že ukrepale. Kmetijski inšpektorat je kršitelja oglobil z osemsto evri kazni, saj je v zimskem času gnojenje travnikov prepovedano. Oglobljeni Zgornjesavinjčan je kljub vsemu prvo januarsko soboto gnojil manjši del travnika. Ker je površina zelo strma, se je gnojnica iztekla v spodnji vodotok. S tem dejanjem, kot so še zapisali na inšpektoratu, je bilo kršena prepoved gnojenja z organskimi gnojili v zimskem času.

Občani so iztekanje rumene vode prijavili inšpekciji za okolje in prostor.
Občani so iztekanje rumene vode prijavili inšpekciji za okolje in prostor.
Facebook

800 evrov kazni za polivanje gnojevke Da v času mirovanja vegetacije ni dovoljeno polivati gnojevke, je javno znano že lep čas. A kot kaže, se nekateri še vedno požvižgajo na tovrstno pravilo, ki preprečuje onesnaženje okolja, in s tem povzročajo tveganje za zdravje živali ter ljudi. Na srečo so tokrat inšpekcijske službe ukrepale zelo hitro in kršitelju že v nekaj dneh po dogodku izrekle globo osemsto evrov.

Ne le ribiči, tudi naravovarstveniki

Ljubenski ribiči so tako dobili enega od odgovorov na vprašanje, zakaj so razmere ribjih populacij v Ljubnici tako slabe. »Občani in drugi obiskovalci Savinje s pritoki ste tako dobili ne le zelo slikovite odgovore na zgoraj navedena vprašanja, temveč tudi na vprašanje, kaj vsebujejo vodotoki, ki jih tako radi obiskujete poleti, v katerih veslate s kajaki, se kopate in ki jih morda celo kdaj pijete,« so ob konca zapisa dodali člani te znane zgornjesavinjske ribiške družine, za katere se je ponovno izkazalo, da še zdaleč niso več zgolj ribiči, temveč tudi veliki naravovarstveniki.

Od kod izvira smrad po žveplu?

Občani, ki živijo na območju Teharij, Aljaževega hriba in Bukovžlaka, so zadnje tedne pogosto zaznavali v zraku močan vonj po žveplu. Ob tem je bilo mogoče nad Cinkarno Celje opaziti rdečeoranžen dim. Ali je morda v omenjeni tovarni v zadnjem času prišlo do kakšnih neljubih dogodkov, so nas spraševali bralci.

Iz podatkov Agencije RS za okolje, ki v okviru svoje merilne mreže spremlja nekatere podatke o kakovosti zraka, ni bilo razvidno, da bi se dogajalo kaj posebnega. Arso meri povprečne urne in dnevne ravni onesnaževal, kot so žveplov in dušikov dioksid, ogljikov oksid, PM-delci ... V Celju sta dve merilni mesti Arsa, in sicer pri bolnišnici in ob Ljubljanski cesti (prej je bilo ob Mariborski cesti), kar se glede na oddaljenost od industrije zdi nekoliko neprimerno, čeprav v Cinkarni Celje menijo, da tudi ti dve mesti zajameta vpliv njene proizvodnje. Sicer pa velja, da je Celje med manj prevetrenimi območji v Sloveniji, brezvetrje pa je najpogostejše prav v zimskih mesecih, kar je z vidika onesnaženosti zelo neugodno. V poletnih mesecih so najpogostejši šibki vetrovi z jugozahoda, zahoda in severovzhoda. Po navedbah na spletni strani Cinkarne Celje pooblaščeni zunanji izvajalec redno spremlja izpuste raznih snovi v zrak pri obratovanju (SOx, H2S, prah in druge parametre), tovarna pa ima na posameznih merilnih mestih nameščene tudi stacionarne merilnike za merjenje prahu in SO2. Nadzorne meritve prahu občasno izvaja s prenosnimi merilniki.

Brez okvar

Kot nam je zatrdila članica uprave in tehnična direktorica podjetja Nikolaja Podgoršek Selič, v zadnjih tednih v podjetju niso dobili klica, vprašanja ali pritožbe glede kakovosti zraka. Prav tako niso zabeležili izpadov delovanja čistilnih naprav (ČN). »Glede na proizvodne programe, surovine, ki jih uporabljamo, in izdelke, ki jih izdelujemo, ter glede na izpuste iz ČN ni možnosti izpuščanja rdečeoranžnega dima niti v primeru izpada delovanja teh čistilnih naprav.«

Na vprašanje, kdaj so nazadnje v podjetju zabeležili kakšno odstopanje od dovoljenih vrednosti pri merjenjih okoljskih parametrov, odgovarja, da podjetje ne beleži odstopanj od zakonodajnih zahtev, ko gre za omenjeno spremljanje izpustov iz obratovanja. »Zaradi okvar, napak ali izpadov električne energije sicer lahko pride do kratkotrajnih izpadov oziroma motenj v delovanju ČN. Ti dogodki so redki in jih skladno s predpisi vedno prijavimo.« V primeru motenj delovanja čistilne naprave mora podjetje pisno obveščati inšpekcijo za okolje, v primeru možnega negativnega vpliva na zdravje ljudi pa poklicati tudi regijski center za obveščanje.