Novost na položnicah za elektriko

Elektrooperaterji določijo dogovorjeno moč posameznega odjemalca glede na tri najvišje obremenitve (konice) v posameznem časovnem bloku v obdobju visoke sezone – med 1. novembrom in 28. februarjem.

Pomembno je, da v vsakem naslednjem časovnem bloku dogovorjena moč ne more biti nižja kot v prejšnjem, lahko pa je višja. Na primer: če je v bloku 1 določena moč pet kilovatov, mora biti v vseh naslednjih blokih ta vrednost enaka ali višja – četudi bi bile kasnejše obremenitve v povprečju nižje.

Spremembe po letu 2026

Leto 2026 bo zadnje, ko bodo dogovorjene moči določene po trenutnem sistemu (tri konice, visoka sezona). Za leto 2027 in naprej bo sistem temeljil na petih najvišjih konicah, izračunanih skozi leto.

Gospodinjstva lahko že zdaj primerjajo nove dogovorjene moči z letošnjimi. Če so te višje, pomeni, da je bilo omrežje v zadnji visoki sezoni bolj obremenjeno kot leto prej. To je lahko posledica različnih dodatnih porabnikov, kot je polnjenje osebnega avtomobila, vklop klimatske naprave in podobno.

Agencija za energijo ob novih podatkih poudarja, da še ne morejo povsem opredeliti, kolikšen bo dejanski strošek omrežnine zaradi višjih moči. Tarife bodo namreč objavili šele letos novembra, torej v začetku nove kurilne sezone.

Vseeno odgovorni mirijo, da naj bi bili stroški nižji zaradi prehodnega obdobja, novembra in decembra letos naj bi plačevali le 40 odstotkov trenutne tarife v časovnem bloku 1, januarja in februarja 2026 ter ponovno novembra in decembra pa 60 odstotkov prihodnje tarife.

Večjih porabnikov ne vklapljajte hkrati

Uporabniki lahko seveda porabo oziroma obračunsko moč znižajo tudi z nekaj triki, na primer da večjih porabnikov ne uporabljajo istočasno.

Slovenija se sicer z elektriko oskrbuje iz različnih virov, ki so posejani po vsem območju države. Vse skupaj pa je, kot pravijo na Elesu, rezultat »zapletenega zalednega procesa, ki temelji na zajemu množice dejanskih podatkov elektrarn, ki jih vsakih 15 minut posredujejo elektrodistribucijska podjetja«.

Pri nas se torej lahko zanesemo na kar 12 različnih virov, od jedrske elektrarne v Krškem, hidroelektrarn pa vse do termoelektrarn na premog ali lignit ali vetra in sonca.

Brez jedrske elektrarne bi bili »mrzli«

A že hiter pogled na odstotke, ki ga dnevno prispeva vsak od virov, nam daje vedeti, da smo v Sloveniji brez jedrske energije in hidroelektrarn ter premoga dobesedno mrzli. Jedrska elektrarna, ki 24 ur na dan deluje s povsem nespremenjeno močjo, po podatkih Elesa prispeva celo več kot 50 odstotkov proizvedene električne energije v enem dnevu.

To je odstotek, katerega dolgotrajni izpad bi si Slovenija zelo težko privoščila, že ob remontih morajo distributerji dobro organizirati celo mrežo in nabavo, da tega odjemalci niti ne opazijo.

Hidroelektrarne, teh je pri nas kar 51, večina jih spada med tako imenovane manjše, večjih je »le« 27, prispevajo več kot 35 odstotkov elektrike, pri čemer avstrijska hidroelektrarna Golica ob Dravi odvaja 10 megavatov moči v Slovenijo.

Termoelektrarn je pri nas šest, najmočnejša je šoštanjska, te pa prispevajo (s premogom ali lignitom) okoli 20 odstotkov elektrike, s »pogonom« na plin pa do pet odstotkov. Sonce pri nas poskrbi v povprečju za manj kot 10 odstotkov dnevne elektrike, ob bolj sončnih dnevih pa je ta odstotek lahko precej večji. Vsi preostali obnovljivi in neobnovljivi viri, sem na primer lahko prištejemo veter, so po količini skorajda zanemarljivi.

Na sonce se še ne moremo povsem zanesti

Sonce za zdaj še ni vir, na katerega bi se lahko povsem zanesli, nekje ob šesti uri zjutraj začenjajo sončne elektrarne pošiljati elektriko v omrežje in vrh dosežejo med 12. in 13. uro, nato pa do večera njihova učinkovitost pada in ob 20. uri bolj ali manj ugasne. Kako bi se lahko še zanesli na tak vir, ki je na voljo le omejen del dneva?

Vseeno pa delež elektrike, ki ga prispeva sonce, zelo počasi narašča, ker narašča tudi število sončnih elektrarn pri nas. Zdaj naj bi jih imeli že skoraj 65.000, večina je individualnih.

Je pa res, da ko je sončna elektrika na vrhu moči, proizvedejo te elektrarne več elektrike kot hidro- ali termoelektrarne, a morajo ravno te v času sončnega »nedelovanja« nadoknaditi izpad.

Na splošno delež obnovljivih virov pri proizvodnji elektrike pri nas letos presega 50 odstotkov in se približuje že 60 odstotkom, maja letos je s 64 odstotki to celo presegel, glede na letne čase pa se je decembra ali januarja gibalo pri malo več kot 20, poleti in v jesen pa je ta odstotek seveda večji.

Posodobitev omrežja zaradi zelenega prehoda

Slovenija sicer proizvede več elektrike, kot je potrebujemo, in posledično je več izvozimo, kot uvozimo. Večinoma k nam prihaja elektrika iz Avstrije, oddajamo pa jo v Italijo, Madžarsko in Hrvaško. Sicer se številke spreminjajo iz dneva v dan, a okvirno proizvedemo več elektrike, kot je porabimo, razmerje med uvozom in izvozom pa je ena proti tri.

Za nemoteno delovanje omrežja so potrebna nenehna vlaganja in posodobitve v elektrodistribucijsko omrežje, ponekod je država za nekaj leti ali celo desetletij močno zaspala. In to zdaj zahteva denar. V letih med 2025 in 2034 naj bi tako država v omrežje vložila kar 5,15 milijarde evrov, modernizacija električnega omrežja pa gre predvsem na račun zelenega prehoda, razpršenih virov in e-mobilnosti. Ta denar mora država nekje dobiti, torej ga bomo prispevali, tudi s ponovnim začetkom plačevanja prispevka za obnovljive vire, ki ga gospodinjstva niso plačevala vse od sredine leta 2022, zdaj pa znaša 0,94626 evra na kilovat.