Pred mesecim dni smo na necenzurirano.si našli še eno javno naročilo, pri katerem se je iz letala videlo, da je pisano na kožo točno določenemu ponudniku. Šlo je za razpis za nabavo 260 tisoč gospodinjskih števcev električne energije, ki bi jih državna elektrodistribucijska podjetja v prihodnjih treh letih nameščala uporabnikom. Vrednost: 30 milijonov evrov.
Kaj je bilo sporno? Na razpis so se lahko prijavili le ponudniki, ki so pred tem dobavili vsaj 25 tisoč števcev naročnikom s sedežem v evropskih državah, ne pa nujno v EU. Naključno ali ne, na istem razpisu se je za posel potegovalo podjetje Otmarja Zorna, enega najvplivnejših domačih poslovnežev. To sodeluje s kitajskim proizvajalcem, ki je pred tem prodal 26 tisoč števcev na Kosovo. Pozor: to je natanko tisoč števcev več od pogoja iz razpisa. In seveda: Kosovo ni v EU, je pa v geografskem smislu v Evropi.
Po našem razkritju so v Elektru Celje razpis razveljavili. Toda v oči bode dejstvo, da ni šlo za prvi tak primer. Že lani so državni elektrodistributerji na praktično enak način izbrali kitajske števce, ki jih uvaža Zornovo podjetje. Toda načrte so jim pokvarili v državni revizijski komisiji.
Karavana je šla takrat dalje in tudi zdaj je vse tiho. Toda obstaja vsaj 30 milijonov razlogov, zakaj bi moralo to početje zanimati vsakega plačnika elektrike v tej državi.
Preberite še:
30-milijonska dobava števcev: ko so razpisni pogoji pisani na kožo le enemu ponudniku
Podražili bi omrežnino, ki bi plačala kitajske števce
V zadnjih tednih pozornost javnosti vzbuja nov model obračunavanja omrežnine, ki ga je sprejela agencija za energijo. Požel je veliko kritik, ki so v precejšnji meri upravičene. Sam model je neverjetno zapleten. Za obračun porabe so določeni čudni bloki ur. Za uporabnike, ki se bodo trudili prilagoditi lastno porabo, so predvidene celo kazni.
Toda pri tem velja spomniti, zakaj so šli na agenciji vsaj uradno v tako radikalne spremembe tarifnega sistema. Ključni razlog so razvojni načrti elektro podjetij za prihodnjih deset let. Ti bodo zahtevali ogromno dodatnih vlaganj v omrežje, predvsem zaradi obnovljivih virov energije in elektrifikacije naših življenj.
To pomeni, da bomo vsi plačniki položnic za elektriko prek omrežnine financirali tudi števce, ki jih bodo kupovala elektro podjetja. Da, prav ste ugotovili. Medtem ko se javnost razburja zaradi agencije, ki je želela dvigniti ceno omrežnine za del podjetij in gospodinjstev, je eno od elektro podjetij, ki jih ta ista agencija regulira, na hitro in očitno vnaprej želelo oddati posel s števci. Ki ga bo seveda plačala ta ista omrežnina.
Preberite še:
Po našem razkritju razveljavili 30-milijonski razpis, prirejen za enega ponudnika
Forrest Gump in njegova bonboniera
Obe zgodbi, z omrežnino in števci, ne bi mogli lepše ponazarjati realnosti, ki jo živimo. Na papirju je vse v redu. Imamo agencijo, ki je od vlade neodvisni regulator energetskega trga. Imamo elektro podjetja, ki so sicer v 80-odstotni lasti države, a so v slovenskem sistemu "korporativnega upravljanja" od nje ločena z nadzornimi sveti in "neodvisnim upravljavcem premoženja", imenovanim SDH.
Na agenciji so, verjetno ob precejšnji pomoči zunanjih svetovalcev, dve leti pripravljali model, ki je kot škatla čokolade iz filma Forrest Gump: nihče ne ve, kaj je v resnici notri. V elektro podjetju pa so v tem času tuhtali, kako in od koga kupiti prave števce.
Ministrstvo, pristojno za energetiko, je bilo v obeh primerih tiho, ker se ne sme vtikati ne v agencijo (morda je bil komu tam njen model celo po volji), še manj pa v državna podjetja. Agencija se ne vtika v razpise elektro podjetij, še manj v sume korupcije. Ta ista podjetja pa so bila tiho ob uveljavljanju njenega modela, čeprav so ljudje tam znali ugotavljati, da bo vsaj v prihodnjih mesecih vodil v kaos. Ampak brez skrbi: na papirju je vse v redu.
Drži tudi, da smo s sedanjim tarifnim sistemom tudi prikrito subvencionirali kakšno veliko industrijsko podjetje v tuji lasti, ki plačuje nesorazmerno malo omrežnine. In da, zagotovo potrebujemo na sto tisoče števcev, če želimo v prihodnosti sploh spremljati, kako bo deloval nov sistem. Toda vse skupaj, kar smo gledali do zadnje vladne intervencije, s katero je omejila rast cen elektrike, je bila pot do katastrofe.
Preberite še:
Kako so pri Vizjaku sprejemali pravilnik, ki je prepovedal bojlerje
Kdo nam bi vzel bojlerje? Bruselj ali Vizjak?
Nekje vmes smo namreč pozabili, kaj je smisel vsega tega. Nekaj, kar bi moralo ljudi spodbujati k skrbi za lastno porabo in pravičnejši razdelitvi bremen za uporabo omrežja, je povzročilo velikansko zmedo. Končni produkt je tarifni sistem, zaradi katerega 99,99 odstotka ljudi v tej državi do tega tedna ni vedelo, koliko jih bo januarja ali februarja stala elektrika.
To je bilo najlepše darilo populistom, ki demonizirajo zeleni prehod. Ta je danes eno ključnih političnih bojišč v Evropi. Populistični in desni politiki, za katerimi nemalokrat stojijo lobiji iz fosilnih in drugih panog, zeleni prehod krivijo za vse slabo v EU in demonizirajo. To jim že uspeva zaradi več razlogov: gospodarske stagnacije Nemčije, za katero so krive tudi zgrešene odločitve v njeni energetski politiki; nespornega dejstva, da električni avtomobili ostajajo domena bogatejšega dela prebivalstva; omejitev in administrativnih bremen za kmete; podražitve življenja v zadnjih letih ...
Evropski populisti iz zelenega prehoda delajo kulturni boj: kot nekaj, kar nam želi odvzeti naš način življenja in vanj prinaša negotovost. V tej narativi "Bruselj" in "tisti, ki mu sledijo", nastopajo le še kot nekaj sovražnega. Kot skupina ideološko fanatičnih birokratov, ki nam želi odvzeti drva ali bojlerje - četudi se pozneje izkaže, da tega na tak način iz Bruslja nihče ni nikoli ukazal, ampak da je šlo za izdelek ministrske ekipe Andreja Vizjaka.
Več je zmede, več je negotovosti. Več je strahu glede prihodnosti, več je jeze – in več je glasov za populiste, ki imajo enostavne rešitve. In to bi moral biti največji nauk zgodbe o omrežnini.
