Agencija za energijo pred uvedbo novega modela obračunavanja omrežnin ni upoštevala opozoril energetske stroke, da gre za prezapleten sistem, ki je izrazito neprijazen do uporabnikov.
To je razvidno iz seznama pripomb, ki jih je agencija prejela v javni obravnavi omrežninskega akta aprila in maja 2022, torej še v času zadnje vlade Janeza Janše. Poslali so jih Elektro Slovenije (Eles), elektrodistribucijska podjetja, proizvajalci električne energije, dobavitelji in ministrstvo za infrastrukturo. Gre za podjetja in institucije, v katerih je zaposlen velik del domače elektroenergetske stroke.
Glavnina bistvenih pomislekov je šla v isto smer: prenova tarifnega sistema je nujna, toda predlagani način obračuna omrežnine je za uporabnike preveč zapleten in premalo pregleden. Opozarjali so:
- da uporabniki ne bodo znali izračunati stroška za omrežnino;
- da bo novi sistem najbolj prizadel ranljive odjemalce, ki ne živijo v domovih z visoko energetsko učinkovitostjo, nimajo samooskrbe in naprav, ki bi jih bilo mogoče programirati za delo ob določenem času dneva;
- da bi bilo treba zmanjšati število časovnih blokov, ki jih je v novem modelu z dvema sezonama kar pet;
- da bi lahko agencija na predlog Elesa sproti spreminjala trajanje časovnih blokov;
- da bi morala agencija nov sistem začeti uvajati postopoma in to ob začetku koledarskega leta.
Kot je razvidno iz gradiv, je agencija, ki jo vodi Duška Godina, takrat v javni obravnavi prejela skoraj 150 splošnih, konkretnih in drugih pripomb. Koliko teh je upoštevala? Zakaj je španski model, po katerem se je zgledovala, precej bolj enostaven od našega? In kdo vse je sodeloval pri pripravi modela?
Preberite še:
Pregledali smo račune: kaj so nam zamolčali ob podražitvi omrežnine za elektriko
Opozorila: tarife morajo biti enostavne in razumljive za uporabnike
Nov omrežninski model je agencija pripravljala dve leti. Leta 2020 je pri Elektroinštitutu Milan Vidmar (EIMV) in španski jezuitski univerzi Comillas naročila študijo, za katero je plačala 225 tisoč evrov (skupaj z DDV). Revidirali sta jo dve tuji instituciji. Nato je projektna skupina do spomladi 2022 pripravila osnutek omrežninskega akta. Vodil jo je David Batič, šef sektorja za razvoj in monitoring na agenciji, sicer življenjski sopotnik Duške Godina.
V javni obravnavi, ki je časovno sovpadala z zamenjavo oblasti v Sloveniji, je agencija upoštevala približno tretjino pripomb, torej okrog 50. Toda praktično vse so se nanašale na manjše ali celo minimalne tehnične popravke besedil posameznih členov.
Vse splošne pripombe, ki so se nanašale na model, je agencija zavrnila. Primer: distribucije so poudarjale, da "morajo biti tarife enostavne, pregledne in razumljive uporabnikom". "Pred kakršnimi koli spremembami je treba razrešiti problematiko prikazovanja več tarif na števcih," so opozarjali v elektro podjetjih. Agenciji so zato predlagali, da "spremembe predhodno preizkusi na pilotnem projektu, kjer bi preverila tudi uporabniško izkušnjo novega sistema".
Preberite še:
Trojka, ki jo Kumer reže zaradi omrežnin: eden zraven pri TEŠ6, drugi pri bančni luknji
"Praktično nobene naše pripombe niso upoštevali"
Prav tako je agencija zavrnila predlog, da se namesto dogovorjene moči obračunava dosežena moč. Za kaj je šlo? Po novem je dogovorjena moč meja, ki določa, koliko električnih naprav ima lahko posamezno gospodinjstvo vklopljenih hkrati in v kolikšni meri lahko v določenem časovnem intervalu obremeni omrežje. Če jo uporabnik preseže, ga po koncu predhodnega obdobja čaka kazen, pri čemer je največja težava, da tega ne more spremljati v realnem času.
Takšno rešitev so distributerji ocenili kot "precejšnje tveganje za uporabnika". Predlagali so obračun glede na izmerjeno in priključno moč.
Te pripombe zagotovo ne gre šteti za kakršen koli politični ali druge vrste pritisk. Ravno nasprotno: prav elektrodistribucijska podjetja bi morala biti po logiki najbolj zadovoljna z novim modelom. Leta 2024 smo v Sloveniji pobrali za 277 milijonov evrov omrežnine za distribucijski sistem. Že leta 2029 bo ta znesek po napovedih agencije za energijo, ki je pripravila nov model, presegel 400 milijonov evrov. Še tri leta pozneje pa se bo približal polovici milijarde evrov, ki jo bodo morali distributerji vložiti v omrežje.
Toda isti distributerji so agencijo najglasneje opozarjali na zagate, ki čakajo uporabnike. "Praktično nobene naše pripombe niso upoštevali. Strinjali smo se, da potrebujemo nov model, ki bi pravičneje porazdelil breme plačevanja omrežnine. Na koncu smo dobili sodobno rešitev, ki je za uporabnike prezahtevna," nam je včeraj dejal predsednik združenja distribucij Roman Ponebšek.
Preberite še:
Zmeda na položnicah je najlepše darilo za desne populiste
Je Eles dokazal, da so podatki agencije zastareli?
Pri pregledu gradiv smo opazili še eno zanimivost. Iz študije je razvidno, da je agencija pri pripravi novega modela sledila Španiji, ki je podoben model uvedla junija 2021. Kot že omenjeno, je agencija za ta namen najela univerzo iz Španije.
Toda španski model je precej bolj enostaven od slovenskega:
1) Tam so namreč uvedli le tri časovne bloke, medtem ko jih imamo v Sloveniji pet. Najdražji blok med tednom je eno uro krajši kot pri nas.
2) Zelo velika razlika je tudi med vikendi. Medtem ko so v Španiji celotne sobote, nedelje in praznike zajeli v časovni blok z najcenejšo tarifo, je agencija v Sloveniji te dni razdelila kar na tri bloke.
3) V Španiji, kjer so že leta 2019 uvedli pametne števce za vsa gospodinjstva, za razliko od Slovenije nimajo dveh sezon.
V resnici je španski model s tremi bloki in eno sezono natanko to, kar je agenciji po valu ogorčenja med odjemalci pred dnevi kot kompromisni predlog predlagal Eles. Zakaj je operater prenosnega omrežja, ki ga vodi Aleksander Mervar, to storil? "Ker na podlagi podrobne analize podatkov ugotavljamo, da predlagani časovni bloki v današnjih razmerah ne ustrezajo več povsem obremenjenosti, ki jo v zadnjem letu zaznavamo v sistemu," odgovarjajo na Elesu.
To potrjuje tudi pomisleke, da je agencija tarifni sistem pripravila na podlagi zastarelih podatkov iz leta 2019. Te spremembe so posledica velikanskega povečanja števila sončnih elektrarn v zadnjih letih. Na Elesu so sicer že spomladi 2022 predlagali, da bi lahko agencija na njihov predlog z odločbo spremenila trajanje časovnih blokov, s čimer bi se njen model prilagajal dogajanju v sistemu. Tudi ta predlog so na agenciji zavrnili.
