Nekdanji kosovski predsednik Hashim Thaci, ki je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v letih 1998 in 1999, se želi pred posebnim sodiščem v Haagu braniti iz hišnega pripora v Sloveniji.
To informacijo nam je v zadnjih dneh potrdilo več nepovezanih virov iz Slovenije in tujine. Na sedežu posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu v Haagu, kjer je Thaci trenutno v priporu, je niso želeli komentirati. Iz javno dostopnih podatkov iz sodnega spisa pa je razvidno, da je Thaci že decembra lani sodišče zaprosil za pogojno izpustitev. Pri tem je pristal na možnost, da bi med sojenjem bival v hišnem priporu in to na območju "tretje države, ki ne meji na Kosovo".
Čeprav sodni dokumenti ne navajajo, za katero državo gre, je prva Thacijeva izbira po naših informacijah Slovenija. To možnost naj bi nekdanji kosovski predsednik prek različnih kanalov preverjal tudi pri slovenski vladi, ki bi morala posebnemu sodišču jamčiti, da Thaci v času sojenja ne bi zapustil ozemlja naše države. Na vprašanje, ali je Slovenija že ponudila takšno jamstvo, v Haagu ne odgovarjajo. Z ministrstva za zunanje zadeve, ki ga vodi Anže Logar, na naša vprašanja o Thaciju niso odgovorili.
Preberite še:
Objavljamo dokument o razdelitvi BiH, ki ga išče ves Balkan
Thaci: Uspel bom najti tretjo državo
Kot je razvidno iz dokumentov, je zunajobravnavni senat posebnega sodišča v Haagu januarja zavrnil Thacijevo prošnjo za pogojno izpustitev. Takrat je ocenilo, da bi jo lahko Thaci izkoristil za beg, saj mu v primeru obsodbe grozi doživljenjski zapor, pri čemer številne države s Kosovom nimajo sklenjenih sporazumov o izročanju. Prav tako se je sodišče zbalo, da bi Thaci vplival na priče v procesu. To bi lahko po mnenju sodnikov počel tudi iz hišnega pripora v tretji državi.
Toda v zadnjem času kaže Thaciju bolje. Konec aprila je tako eden od treh članov senata, nemški sodnik Kai Ambos, v ločenem mnenju poudaril, da bi moral senat "resno razmisliti" o Thacijevi pogojni izpustitvi, če "bi prejel ponudbo tretje države, podprto z njenimi jamstvi". Zapisal je, da bi bila takšna ponudba "močan argument v prid (Thacijevi, op. a.) pogojni izpustitvi". Kot je zatrdil, je Thaci "prepričan, da si bo uspel zagotoviti dovoljenje tretje države za bivanje". To je bilo v času, ko je po naših informacijah že stopil v stik s slovenskimi oblastmi. Sodišče sicer obstoj morebitnih pogojev za Thacijevo pogojno izpustitev preverja vsaka dva meseca.
Na ministrstvu nam niso pojasnili, ali so v kakršnih koli formalnih ali neformalnih pogovorih s Thacijem, njegovimi odvetniki ali morebitnimi drugimi posredniki glede njegove selitve v Slovenijo. Prav tako ne, ali so Thacijevemu prihodu naklonjeni.
Tudi Thacijev zagovornik Gregory Kehoe se na naša zaprosila za komentar ni odzval. Gre sicer za ameriškega odvetnika, ki je pred posebnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zastopal hrvaškega generala Anteja Gotovino. Aprila 2011 je bil Gotovina spoznan za krivega in obsojen na 24 let zapora, po pritožbi pa leto dni pozneje oproščen in izpuščen na svobodo. Pred tem je Kehoe pomagal haaškemu tožilstvu pri pregonu Tihomirja Blaškića, nekdanjega poveljnika Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) v Bosni in Hercegovini, in vodil skupino preiskovalcev pri posebnem iraškem sodišču, ki je leta 2006 nekdanjega diktatorja Sadama Huseina obsodilo na smrt.
Od Bleda do zasebnega obiska v Prištini
Thaci je eden prvoborcev za neodvisnost Kosova. Že v začetku devetdesetih let je bil med ustanovitelji Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki je vodila gverilski boj za neodvisnost te nekdanje srbske avtonomne pokrajine. Imel je funkcijo političnega direktorja OVK, pri čemer so ga tuji mediji povezovali s kriminalnimi strukturami. Leta 1999 je Thaci v neuspešnih pogajanjih z oblastmi v Beogradu na francoskem gradu Rambouillet vodil delegacijo kosovskih Albancev. Med zahodnimi diplomati je veljal za vodjo njihove zmernejše struje, zelo naklonjeni pa so mu bili tudi Američani.
Že takrat je Thaci precej časa preživel tudi v Sloveniji, predvsem na Bledu, kjer je bil kratek čas sedež njegovega političnega štaba. Po napadih zveze Nato, ki so jugoslovansko vojsko pregnali s Kosova, je Thaci postal najmočnejši kosovski politik. Leta 2008 je postal prvi predsednik vlade samostojnega Kosova, osem let pozneje pa je bil izvoljen za predsednika.
V tem času je Thaci ohranil dobre zveze in stike v Sloveniji. Janez Janša ga je zasebno obiskal februarja 2011, ko je bil še v opoziciji. Takrat je prvak SDS, sicer častni doktor univerze v Prištini, prejel veliko plaketo za dolgoletno podporo albanskemu vprašanju in vzpostavitvi kosovske države. To je bilo v času, ko je mednarodna skupnost osamila Thacija zaradi poročila švicarskega parlamentarca iz Sveta Evrope Dicka Martyja, ki ga je obtožil, da je šef kriminalnega omrežja ilegalne trgovine z organi.
Že pred tem, v času prve Janševe vlade, je Telekom Slovenije postal večinski lastnik telekomunikacijskega operaterja Ipko. Pozneje je Telekom zaradi domnevnega oškodovanja v poslu, ki so ga preiskovali tudi kriminalisti, proti nekdanjim vodilnim v družbi vložil za 48 milijonov evrov odškodninskih tožb. Lani so se končale s slabe tri milijone evrov vredno zunajsodno poravnavo.
Preberite še:
Balkanski posli Telekoma brez sankcij za odgovorne
Bo vlada o dogovorih s Thacijem vprašala Vučića?
S položaja kosovskega predsednika je Thaci odstopil lani novembra, ko je posebno sodišče potrdilo obtožnico proti njemu, nekdanjemu vodji kosovske obveščevalne službe Kadriju Veseliju, nekdanjemu članu generalštaba Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Redžepu Selimiju in bivšemu predsedniku parlamenta Jakupu Krasničiju. Obtoženi so vojnih zločinov zaradi nezakonitih ali samovoljnih aretacij in priporov, krutega ravnanja, mučenja in umorov ter zločinov proti človečnosti zaradi mučenj, umorov, prisilnega izginotja oseb in pregona v letih 1998 in 1999 na območju Kosova in severa Albanije. Kot navaja obtožnica, so bile žrtve domnevni nasprotniki OVK in poznejših kosovskih oblasti iz vrst Srbov, Romov, pripadnikov drugih manjšin in Albancev, ki naj bi bili povezani z drugimi političnimi strankami.
Pri končni odločitvi slovenskih oblasti bo zagotovo imel besedo tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, tesen Janšev politični zaveznik. Po naših informacijah je slovenska vlada o Thacijevi ponudbi že pred časom obvestila srbske oblasti. Thaci je kot predsednik Kosova z Vučićem vodil neuspešne pogovore o ureditvi odnosov z Beogradom.
Preberite še:
Orban, Vučić, Janez - vse za biznis danes
Med njimi je bila na mizi tudi možnost, da si Srbija v zameno za priznanje Kosova pripoji njegov severni del, kjer živi srbska skupnost. Naklonjen naj bi ji bil Richard Grenell, posebni odposlanec nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Kosovo, a so ji zaradi strahu, da bi odprl pandorino skrinjico spreminjanja meja v Bosni in Hercegovini, odločno nasprotovali v Bruslju in Berlinu.
Drugače kot ostali kosovski politiki Thaci ni nasprotoval morebitnim »korekcijam« meje med Srbijo in Kosovom. Ta predlog se je pozneje znašel tudi v neuradnem diplomatskem dokumentu ("non-paper" v angl.) o novem risanju meja na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je po informacijah iz več diplomatskih virov na različne naslove pomagal razpošiljati tudi Janšev kabinet.
Preberite še:
Afera "non-paper": Janšev molk, ki pove vse
