Lahko Janković izgubi? Padec Rakovca in debakel Resni.ce #analiza
Deset ugotovitev o lokalnih volitvah. Bo drugi krog v Ljubljani referendum o Zoranu Jankoviću? Zakaj je desnica izgubila v Mariboru? In zakaj je v lokalni politiki vse manj prostora za največje politične stranke?
Ljubljana: lahko Janković izgubi?
Za Zoranom Jankovićem je slab večer. Od »gladke zmage v prvem krogu« ni bilo nič. Leta 2022 je v prvem krogu dobil 62 odstotkov glasov. Zanj je takrat glasovalo skoraj 55 tisoč ljudi, letos dobrih 36 tisoč, torej približno 18 tisoč manj, ob precej višji udeležbi pa mora v drugi krog. Za nameček bo imela njegova lista v mestnem svetu najmanj sedežev od leta 2006 naprej.
Pri tem je treba vedeti, da lahko drugi krog za dolgoletnega župana, ki brani svoj položaj, pomeni veliko težavo. Zna se namreč spremeniti v referendum. Tak primer smo videli pred štirimi leti v Celju, ko je Bojan Šrot v prvem krogu osvojil skoraj 47 odstotkov glasov, Matija Kovač pa le 33. Tudi to ni bilo dovolj, saj je v drugem krogu slavil Kovač, ki so ga takrat podprli tudi volivci desnice, naveličani Šrota.
Prav volivci iz tega bazena bodo v Ljubljani očitno odločali o Jankovićevi usodi. Dilema desnice bo naslednja: je res v njenem interesu, da Jankovića zamenja Mesec? V državah, kjer je na oblasti desnica, je običajno prav župan glavnega mesta glavna opozicija, pri čemer je Janković zdaj prav tam, kjer ga v SDS želijo. Torej omejen na zadnji mandat v Ljubljani, ki bo zanj najnapornejši doslej.
Preberite še:
Kako je šef odbojkarske zveze prišel do občinskega zemljišča z bazenom
Maribor: veliki met Frangeža in poraz desnice
Še dober mesec dni nazaj se je zdelo, da je absolutni favorit na županskih volitvah v Mariboru radijski voditelj Bor Greiner. Kot samooklicani "ne levi ne desni" upornik je premočno vodil v anketah, ki so mu za izzivalca v drugem krogu napovedovale enega od trojice Matevž Frangež, Katja Koren in Andrej Bauman.
Toda lokalne volitve so nepredvidljiva stvar. Greinerjev zagon je na soočenjih, ki so terjala odgovore na probleme, vidno pojenjal. Prazen prostor so izkoristili njegovi konkurenti, najbolj Frangež, ki ima od vseh daleč največ izkušenj v politiki. Opazna je bila tudi nižja udeležba.
Katji Koren v finišu kampanje ni pomagala niti intenzivna podpora prvokategornikov slovenske desnice na čelu s prvakom SDS Janezom Janšo, ki so si v zadnjih dneh izmenjevali kljuke na vratih njenega volilnega štaba. Je šlo za "ne" koaliciji ali pa sta z Baumanom jemala glasove iz istega bazena? In kako odprto bo desnica v drugem krogu pomagala Greinerju?
Preberite še:
Ko vse ostane v družini: mati vodi občinsko upravo, sin dobiva posle
Presenečenji večera: Kranj in Radeče
Morda celo glavna zgodba volilnega večera je poraz aktualnega župana Kranja Matjaža Rakovca (SD). Ta je leta 2022 dobil 9.000 glasov, zdaj pa ob krepko višji udeležbi manj kot 4.000. Iz drugega kroga ga je verjetno dokončno pahnila afera z zemljiščem za pravoslavno cerkev, ki simbolizira njegovo politično bratenje z Zoranom Stevanovićem (več o debaklu Resni.ce na teh volitvah spodaj).
V prvem krogu je tako zmagal Janez Černe, nekdanji podžupan Kranja, ki ga je Rakovec junija lani razrešil zaradi »porušenega zaupanja in neusklajenega delovanja«. Izid volitev v mestni svet nakazuje rast podpore SDS in NSi.
Kot presenečenje lahko označimo tudi poraz Tomaža Režuna (SD), ki je Radečam vladal 12 let. Po 20 letih tako Radeče, ena od rdečih trdnjav, ne bodo imele župana iz vrst SD. Pozor: volilna udeležba je znašala kar 74 odstotkov, novi župan Darjan Lipoglavšek pa je zmagal za dobrih 100 glasov. SD je bila sicer na županskih volitvah uspešnejša v občinah, kjer je bila v koaliciji z Levico (Maribor, Slovenske Konjice)
SDS v večjih mestih nima župana, Svoboda pa slabše kot 2022
Po podatkih, ki jih je državna volilna komisija objavila včeraj do polnoči, je SDS v svetih 12 mestnih občin osvojila 67 mandatov. To je 14 več kot leta 2022 in največ po letu 2010, ko jih je dobila 75. Kljub temu ostaja stranka podeželja, saj v nobeni mestni občini nima župana iz svojih vrst. V Krškem je sicer podprla zmagovalca volitev v prvem krogu Janeza Kerina.
Po številu vseh mandatov v občinskih svetih (669) je SDS sicer daleč pred vsemi. Sledijo ji NSi z okoli 280 mandati (od tega več kot 100 v občinah, ki imajo 12 ali manj svetnikov), SD z 272 mandati in Gibanje Svoboda, ki je imela po podatkih do polnoči 264 mandatov. To je dobrih 140 manj kot leta 2022, pri čemer je stranka obakrat šla na lokalne volitve kot zmagovalka parlamentarnih.
Preberite še:
Piranska afera: Matozovi prijatelji dobili zeleno luč župana v uri in pol
Slab izid Demokratov
Če so v Demokratih Anžeta Logarja računali, da si bodo na teh lokalnih volitvah postavili terensko mrežo, so se ušteli. Tretja stranka vladne koalicije je imela do polnoči v rokah le 39 mandatov v mestnih in občinskih svetih. To je približno toliko kot Levica, ki velja za »ljubljansko stranko«, in zanemarljivo malo v primerjavi s SDS ali NSi.
Šibka terenska mreža Demokratov ni dobra popotnica pred pretresi, ki to stranko zelo verjetno še čakajo v prihodnjih letih.
Popolni debakel Resni.ce
Medtem je Resni.ca doživela popolni debakel. Osvojila je le en sam svetniški položaj in to v Kranju, domači bazi stranke, ki je imela tam do zdaj pet svetnikov. V občinah, kjer imajo več kot 12 svetnikov, je skupaj osvojila le 3.900 glasov, kar je več kot enkrat manj od Piratov. Po glasovih jo je prehitelo kar šest list, ki so na volitvah sodelovale zgolj v eni občini.
Konec SLS, nekoč vladarice slovenskega podeželja
Od SLS, nekoč največje slovenske stranke na lokalni ravni, ki je veljala za jedro tako imenovanega županskega lobija, ni ostalo več veliko. Letos se je sicer na državni ravni po 12 letih vrnila v parlament, a ima v koaliciji z NSi in Fokusom Marka Lotriča zgolj enega poslanca (Srečka Ocvirka).
Medtem SLS pospešeno kopni na lokalni ravni. Osvojila je le 164 svetniških mest, kar je približno štirikrat manj od SDS.
Še leta 2014 je imela SLS na volitvah 31 županov, kar je bilo daleč največ med strankami, štiri leta pozneje pa še 26. Leta 2022 je osvojila 15 županskih mandatov, letos pa zgolj šest: v Pivki, Kobilju, Trnovski vasi, na Blokah, v Naklem in v Puconcih. Skupaj z drugimi desnimi strankami je slavila še na županskih volitvah v Slovenski Bistrici, Hajdini in Dobrepolju, dobro pa ji kaže še v Litiji.
Preberite še:
Za Lars & Sven ostali dolgovi, Logarjev adut na pogorišču odprl nov lokal
Popovičeva vrnitev: oče in sin v drugem krogu
Osem let po tem, ko je Boris Popovič leta 2018 za pičlih 17 glasov županske volitve v Kopru izgubil proti Alešu Bržanu, se je zdaj dokončno vrnil. Tokrat v Izoli, kjer se je uvrstil v drugi krog, v katerem se bo pomeril z Danijelom Radešićem. Medtem se je še ob polnoči kazalo, da se je Popovičevemu sinu Niku Popoviču v Kopru uspelo prebiti v drugi krog.
Preberite še:
Nosilcu Stevanovićeve liste v Ljubljani odpisali več kot 6 mio evrov dolga
V lokalni politiki vse manj prostora za stranke
Nedeljske volitve so znova pokazale, da je lokalna politika vse bolj razdrobljena, razpršena in manj pregledna. V njej je vse manj prostora za nacionalne politične stranke, vse večjo vlogo pa dobivajo različne lokalne liste ali stranke izrazito lokalnega značaja.
Kar 40 odstotkov izvoljenih županov (119 od 292) so predlagale skupine volivcev ali pa so nastopali kot samostojni kandidati. Tudi pri občinskih svetih pa se glasovi od strank selijo med lokalne liste.
Težava pri tem je, da so uradno samostojne liste dostikrat le zakrinkani sateliti etabliranih strank ali celo perjanice konkretnih zasebnih interesov. Tudi pri financiranju in poročanju veljajo za stranke bolj stroga pravila od list.