Pacient dobil dva napačna izvida. Rekli so mu, da "se napake pač dogajajo"

Zdravniki v Sloveniji naročajo vse več preiskav z magnetno resonanco (MR). Letos jih bo opravljenih več kot 300 tisoč, kar je skoraj enkrat več kot leta 2020. To pomeni, da večina radiologov dela več, zato so precej višji tudi njihovi prihodki, predvsem na račun popoldanskega pogodbenega dela za javne in zasebne izvajalce. 

Toda posledica rekordnih številk in s tem povezanih dodatnih obremenitev so očitno tudi napake.

Na uredništvo necenzurirano.si se je obrnil bralec, ki je moral v zadnjih mesecih kar dvakrat na magnetno resonanco in to različnih delov telesa. Prvo preiskavo je opravil v zasebnem diagnostičnem centru s koncesijo, drugo v javni bolnišnici. V obeh primerih so se, kot pravi, v izvidih pojavile napake. 

V prvem primeru je radiolog preiskavo opravil na drugem delu telesa, kot je pozneje pisalo v izvidu. V drugem primeru v izvidu piše, da je radiolog pri preiskavi uporabil kontrastno sredstvo, četudi ga v resnici ni. To bi lahko nakazovalo, da je prejel izvid, ki ga je radiolog spisal po preiskavi na drugem pacientu.

Svoje navedbe je bralec podkrepil tudi z dokumentacijo. Iz nje je razvidno, da je enega od teh izvidov odčital radiolog, ki je redno zaposlen v javnem zavodu, a je preiskavo opravljal za drugega izvajalca. To naj bi počel na daljavo. Gre za enega od radiologov, ki po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) nekajkrat več preiskav opravijo za zasebne ustanove kot med rednim delovnim časom. 

So torej nedavna opozorila generalnega direktorja UKC Maribor Vojka Flisa o "številnih izvidih, s katerimi si naši specialisti nimajo kaj pomagati", upravičena? In zakaj na ZZZS ne vedo, koliko izvidov je zaradi neverjetne količine dela radiologov v popoldanskem času napačnih, zaradi česar so morali preiskave z MR pri istih pacientih ponoviti?

Preberite še:
Radiolog rekorder že dobival kazni od inšpektorata, kljub temu dela še več

Ali pacientom res koristi, da radiologi kršijo pogodbe?

Pred dvema tednoma smo razkrili primer Mitje Ruprehta, nekdanjega predstojnika radiološkega oddelka v UKC Maribor, ki s popoldanskim delom zasluži kar 30 tisoč evrov mesečno. Zgolj v oktobru je opravil 1.400 preiskav za druge zdravstvene ustanove, od tega jih je veliko večino opravil med tednom.

Zaradi neverjetne količine popoldanskega dela se je Rupreht že v letih 2023 in 2024 znašel pod drobnogledom zdravstvenega inšpektorata. Ta mu ju po opravljenih nadzorih odredil plačilo globe, saj je izračunal, da je Rupreht delal več ur, kot jih ima teden. S tem je kršil pogodbo o zaposlitvi oziroma soglasje za delo pri drugih. 

Kljub temu je Rupreht z delom na ta način nadaljeval in to še v bistveno večjem obsegu. Primer je zato odprl tudi vprašanje, ali so radiologi sploh sposobni napisati toliko izvidov, ne da bi trpela kakovost njihovega dela.

Vojko Flis, prvi mož UKC Maribor, kjer je zaposlen Rupreht, je tako v pogovoru za Večer poudaril, da so številni izvidi napisani tako nejasno, da si zdravniki z njimi ne morejo pomagati. Zaradi dvoumnih opisov morajo preiskave pogosto ponavljati, saj se nekateri radiologi po njegovem mnenju "premalo poglobijo", namesto jasne diagnoze pa predlagajo ponovitev slikanja.

Preberite še:
Šef UKC o radiologih: s številnimi izvidi si nimamo kaj pomagati

Kaj so dejali pacientu? Da se napake pač dogajajo

V zadnjih dneh se na nas obračajo tudi bralci, ki Flisovim navedbam pritrjujejo. Eden od njih, ki želi ostati neimenovan, nam je predstavil svojo slabo izkušnjo. 

Kot že omenjeno, je v drugi polovici letošnjega leta opravil dve preiskavi z magnetno resonanco. V obeh primerih je prišlo do napak:

1. V prvem primeru, ko je MR opravil pri koncesionarju, je zdravnik specialist pri pregledu odkril, da je v izvidu naveden napačen del telesa. Na koncu so zadevo rešili tako, da so v bralčevi zdravstveni kartoteki ročno popravili podatke.

2. V drugem primeru, ko je šlo za preiskavo drugega dela telesa, pa je v izvidu omenjena uporaba kontrastnega sredstva, ki je ni bilo. "Ali to pomeni, da je v izvidu diagnoza drugega pacienta oziroma pacientke?" se sprašuje bralec.

Naknadno so ga sicer obvestili, da se je radiolog zatipkal. Izvid so popravili. Ob tem so se mu opravičili in priznali, "da se napake pač dogajajo".

Preberite še:
Novi podatki: je radiolog rekorder za zasebnike delal med službo v UKC?

Javna blagajna plačuje vse, a podatkov o napakah nima

Pri tem je bralec poudaril, da njegov namen ni izpostavljati konkretnih radiologov. "Želim opozoriti javnost, tako paciente kot zaposlene v zdravstvu, naj bodo pri preiskavah z magnetno resonanco previdni in izvide dobro pregledajo," nam je dejal.

Toda podatkov o tem, ali je teh napak, ki lahko imajo v posameznih primerih nepopravljive posledice, več tudi zaradi skokovitega povečanja števila MR, ni mogoče dobiti. In to, četudi jih javna zdravstvena blagajna, torej ZZZS, že vrsto let plačuje v neomejenem obsegu. 

Na ZZZS tako uradno ne vedo, kolikšen delež preiskav morajo radiologi ponoviti zaradi napačnih ali slabih odčitkov. 

"ZZZS ne glede na dejstvo, da v takih primerih nima pristojnosti strokovnega nadzora, že analitsko preučuje ter sodeluje z medicinsko stroko pri obvladovanju tako imenovanih nepotrebnih MR preiskav," so nam pojasnili na zavodu. 

Preberite še:
Pred vodstvom bolnice in ZZZS prikrivali, koliko je delal v zasebni kliniki

ZZZS: Šele zdaj imamo pravno podlago za spremljanje storitev

Poudarili so, da gre za kompleksno strokovno vprašanje kakovosti, varnosti obravnave (sevanje pri CT) in smiselnosti izvajanja določenih preiskav, kot je to v primeru MR preiskave kolena za starejše osebe.

"ZZZS zato kot aktivnejši kupec z uporabo napredne analitike in v sodelovanju z medicinsko stroko že spodbuja tovrstna vprašanja s ciljem, da se opredelijo natančnejše indikacije za napotovanje na tovrstne preiskave," so sporočili z ZZZS.

Želijo tudi, da "se opredelijo kazalniki kakovosti, kar je naloga novoustanovljene Agencije za kakovost v zdravstvu". "Na podlagi opredeljenih kazalnikov kakovosti in indikacij bi lahko opredelili in ocenili tudi obseg 'ponovljenih' oziroma  nepotrebnih preiskav zaradi neustrezne kakovosti ali neupoštevanja indikacij za napotovanje," so dodali.

Dodatno so nam pojasnili, da so šele z interventnim zakonom, ki je bil sprejet pred dnevi, dobili ustrezno pravno podlago, "da bomo lahko v sodelovanju z medicinsko stroko bolje naslovili strokovno neutemeljene storitve, zato smo v ZZZS predhodno že pristopili k pripravi ustreznega analitičnega orodja, ki ga bomo za to tudi uporabljali".