Kupec podjetja, ki je pobralo denar v BiH, našemu Fursu dolguje milijone

Novi lastnik podjetja Viaduct iz Portoroža, ki mu je Bosna in Hercegovina (BiH) lani po izgubljenem sporu na mednarodni arbitraži izplačala več kot 56 milijonov evrov odškodnine, je eden največjih slovenskih davčnih dolžnikov.

Makedonski državljan Krste Blaževski, ki je za Viaduct odštel milijon evrov, je namreč v zadnjih letih obvladoval podjetja, ki imajo po javno dostopnih podatkih skupaj za najmanj 1,5 milijona evrov neporavnanih obveznosti do države. S tem se Blaževski oziroma podjetja, ki jih je prevzel ali vodil, uvrščajo v sam vrh seznama davčnih dolžnikov v Sloveniji.

Še več: le tri mesece nazaj je bil Blaževski direktor enega od podjetij, ki mu je finančna uprava (Furs) odvzela številko za DDV, saj ga je osumilo, da izdaja fiktivne račune z namenom utaje davkov.

To nakazuje, da sta ustanovitelja Viaducta, poslovneža Boris Goljevšček in Vladimir Zevnik, podjetje iz Portoroža po tem, ko so oblasti v BiH plačale odškodnino iz izgubljenega arbitražnega spora, prodala zato, da bi za njim izginile vse sledi. To bi še otežilo ugotavljanje, kdo vse si je razdelil 56 milijonov evrov iz BiH. Že vrsto let namreč krožijo špekulacije, da so med njimi tudi vplivneži iz Republike Srbske.

Kdo je torej novi lastnik podjetja Viaduct? Koliko davčnega dolga imajo njegova podjetja? In s katerimi osebami, znanimi iz različnih afer, je bil poslovno povezan?

Preberite še:
Brišejo sledi za slovenskim podjetjem, ki je od BiH iztožilo 56 mio evrov

Od kod Makedoncu milijon evrov za nakup Viaducta?

Že včeraj smo razkrili, da je podjetje Viaduct konec decembra lani dobilo novega lastnika. To je postalo podjetje Montreal International, ki domuje na naslovu virtualne pisarne v Londonu. Konec avgusta, torej nekaj tednov po tem, ko je Viaduct od BiH prejel odškodnino iz arbitraže, ga je tam ustanovil Krste Blaževski. 

Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, izhaja, da je Blaževski za podjetje Viaduct plačal milijon evrov. Od kod je prišla kupnina, iz dokumentov ni razvidno. 

Tudi sicer o 48-letnem državljanu Severne Makedonije in njegovih poslovnih aktivnostih do zdaj javno ni bilo veliko znanega. Iz registrov izhaja le to, da Blaževski obvladuje množico podjetij v Sloveniji, Veliki Britaniji, Bolgariji in na Slovaškem. Nobeno od teh podjetij nima premoženja, ki bi zadoščalo za financiranje kupnine za Viaduct. 

Od kod je torej prišel denar?

Preberite še:
Afera Viaduct: naše razkritje odmeva v BiH

V mreži končala podjetja, ki Fursu dolgujejo šest milijonov 

Preiskava, ki smo jo s pomočjo dokumentacije in javno dostopnih virov v zadnjih dneh opravili v uredništvu, namreč kaže na to, da je Blaževski del mednarodne mreže, ki se ukvarja s potapljanjem podjetij. Najbolj dejavna je ravno v Sloveniji.

Do zdaj je v rokah te mreže končalo že več deset podjetij. Med njimi so podjetja Malecon, Hema Tel, T&J Invest, Tusco, Mozi, T4U, Prime time enterprise, Elcom Invest, Pilea Group, Nisono, Agris, ZD Mont in Probonis. Vsa so prevzeli državljani Severne Makedonije, ki so nato njihov poslovni sedež prenesli na izbrane naslove v Ljubljani, Celju in Domžalah.

Večini teh podjetij je skupno tudi to, da imajo visoke neporavnane davčne obveznosti do Fursa. Njihova skupna vrednost po zadnjih podatkih presega šest milijonov evrov.

Pri tistih, ki so že končala v stečaju, upravitelji niso našli ne poslovne dokumentacije ne direktorjev. Ti so se namreč uradno nahajali v tujini in s tem zunaj dosega rok upnikov, sodišč in policije.

Preberite še:
Afera Viaduct: sledi vodijo do slovenskega lastnika podjetja za varovanje iz Dodikove mreže

Davčni dolžniki in "missing traderji"

V oči najbolj bode podjetje Malecon, ki ga je že pred časom prevzel Blaževski in ga danes najdemo pri vrhu seznama davčnih dolžnikov. Po zadnjih podatkih Republiki Sloveniji dolguje več kot milijon evrov. 

Lani jeseni je Blaževski prevzel še podjetje Ekuos, ki so mu na Fursu prejšnji teden odvzeli številko za DDV. Razlog: ugotovili so, da je to postalo "missing trader" oziroma podjetje, ki izdaja fiktivne račune z namenom utaje davkov.

Podobno se je zgodilo še z več drugimi podjetji in to po tem, ko so končala v rokah Makedoncev. Nekatera, ki prej niso imela omembe vrednih prihodkov, so čez noč ustvarila milijonske prihodke. Iz tega izhaja, da so bili novi lastniki tisti, ki so jih uporabili za domnevno sporne posle.

Primer: eden od članov tega omrežja je Nino Antikj, ki tako kot Blaževski prihaja iz Skopja, glavnega mesta Severne Makedonije. Njegovo ime se je lani pojavilo v zgodbi o izčrpavanju srbskega državnega podjetja Elektroprivreda Srbije. Antikj je prevzel podjetje HRC Horeca, prek katerega se je pretakal denar.

Preberite še:
Sta Vučić in Dodik dvignila roke nad Jankovićem? In kje je tu Stevanović?

Kako so pogrebci Viaducta povezani z Dijano Đuđić

Na naslovu ene izmed stavb v središču Ljubljane, ki ga uporablja mreža, je bil tudi sedež podjetja Hema Tel. To je šlo leta 2019 v stečaj, njegov zadnji lastnik pa je bil Radomir Šućur, državljan BiH s stalnim prebivališčem v okolici Banjaluke.

Kot je razvidno iz stečajnega spisa, je imelo podjetje Hema Tel eno ključnih vlog v mednarodni mreži za utajo davkov, skozi katero so se preko različnih poslov, tudi fiktivnih, pretakale ogromne vsote denarja. Kot je leta 2018 poročal Pop TV, je Šućur na bančni račun pri NLB iz Nemčije prejel kar deset milijonov evrov.

Od tega je najmanj 1,1 milijona evrov končalo na slovenskem računu Dijane Đuđić, državljanke BiH iz Prijedora in prijateljice Roka Snežiča, s katero je SDS konec leta 2017 podpisala pogodbo o najemu 450 tisoč evrov posojila (po medijskem razkritju jo je razdrla). Stečajna masa podjetja Hema Tel, ki državi dolguje za 4,4 milijona evrov davkov, je prazna. 

S precejšnjo mero gotovosti je zato mogoče domnevati, da podobna usoda čaka tudi podjetje Viaduct. To je lani ustvarilo 5,5 milijona evrov "drugih prihodkov", kar ustreza približno desetim odstotkom odškodnine iz BiH. Kdo vse si je razdelil ostalih 50 milijonov evrov, ostaja skrivnost.