Posojilojemalci v švicarskih frankih (CHF), ki so zmagali v tožbah proti bankam za ničnost kreditnih pogodb, so lani od njih začeli prejemati prve odškodnine. Sodišča so jim ugodila, ker so uspeli dokazati, da jim banke niso ustrezno pojasnile, kako tvegano je najeti posojila v tuji valuti, sami pa o tem niso vedeli ničesar.
Toda, kot razkrivamo danes, je v teh zadevah odločala vsaj ena sodnica, ki je sama najemala kredite v CHF, pozneje pa po neuradnih informacijah celo sama vložila tožbo zoper banko. Kljub očitnemu konfliktu interesa se iz zadev ni izločala. Ravno nasprotno: sprejemala je odločitve, ki so koristile kreditojemalcem, čeprav je bržčas vedela, da bodo šle tudi v njen prid.
Gre za Katarino Marolt Kuret, sodnico višjega sodišča v Ljubljani. Iz javno dostopnih gradiv je razvidno, da je od leta 2017 sodelovala pri najmanj devetih sojenjih na temo posojil v CHF. Od tega je bila v petih zadevah poročevalka, torej vodja sodnega postopka, vmes pa tudi predsednica senata, ki je v teh zadevah odločal.
Bistvo: v vseh devetih primerih je sodni senat višjega sodišča odločil v korist posojilojemalcev, torej na škodo bank. V nekaterih primerih je celo spremenil sodbo sodišča prve stopnje in sporne pogodbe v CHF označil za nične.
Pri tem se sodnica Marolt Kuret iz teh zadev ni izločala, čeprav ima tudi sama že vrsto let najeto posojilo v CHF, zavarovano s hipoteko na njeni nepremičnini. Po neuradnih informacijah pa je pred časom vložila tudi tožbo, s katero od banke zahteva preplačana sredstva skupaj z obrestmi. Sodišče prve stopnje bo v njeni zadevi tako moralo slediti praksi, ki jo je sama vzpostavljala na višjem sodišču.
Preberite še:
Sodišče: profesor bančništva ni vedel, v kaj se spušča pri najemu kredita v švicarjih
Sodila je v zadevah frank, sama imela posojilo v frankih
Po javno dostopnih podatkih je Katarina Marolt Kuret v začetku leta 2008 skupaj z soprogom, sodnim izvršiteljem Zoranom Maroltom Kuretom, pri banki Unicredit najela 20-letno posojilo v višini nekaj več kot 163 tisoč CHF. To je takrat pomenilo okoli 100 tisoč evrov.
Toda posojilo se je tudi zaradi odločitve švicarske centralne banke, ki od leta 2015 naprej ni več umetno vzdrževala tečaja franka, močno podražilo. Njegova današnja protivrednost bi znašala več kot 170 tisoč evrov. Koliko več denarja sta morala zato zakonca Marolt Kuret plačala banki, ni povsem jasno.
Razliko z zamudnimi obrestmi vred pa sta se odločila dobiti nazaj prek sodišča. Informacijo, da je Katarina Marolt Kuret vložila tožbo proti banki Unicredit, nam je minuli teden potrdilo več virov.
Na Katarino Marolt Kuret smo se v petek obrnili z več vprašanji. Med drugim nas je zanimalo, zakaj se iz sojenja v zadevah frank ni izločala glede na to, da je imela sama posojilo v tej valuti. K varovanju videza nepristranskosti jo namreč zavezujeta Kodeks sodniške etike in zakon o pravdnem postopku. Odgovora nismo prejeli.
Preberite še:
Zaplinjanje Ljubljane: zakaj so sodili le policistom, ne pa tudi Hojsu in Mahniču
Kaj pravijo na višjem sodišču v Ljubljani
Na višjem sodišču v Ljubljani, ki ga vodi Anton Panjan, so nam pojasnila obljubili za danes. Vprašali smo jih, ali so seznanjeni s tožbo višje sodnice proti eni od bank, zakaj se pri zadevah, povezanih s "švicarji", ni izločala iz odločanja in ali to po njihovem pomeni konflikt interesov. Zanimalo nas je še, ali je višja sodnica ostale člane senata seznanila, da je tudi sama najela posojilo v CHF. Odprto ostaja še vprašanje, ali tega res nihče na sodišču ni vedel.
V zadevah frank so sicer sodišča sprva odločala v prid bankam. V enem od primerov je višje sodišče leta 2017 potrdilo odločitev nižjega, da posojilojemalec ni upravičen do odškodnine. Šlo je za prvo pravnomočno odločitev. Višji sodniki so jo takrat utemeljili z dejstvom, da je posojilojemalec izplačano glavnico prejel v švicarskih frankih. Zato naj bi bilo ključno, koliko švicarskih frankov mora vrniti, ne pa, koliko to znaša v evrih.
Toda v istem času je senat višjega sodišča v Ljubljani, v katerem je bila Marolt Kuret sodnica poročevalka, odločil drugače. Razveljavil je sodbo okrožnega sodišča, ki je enemu od posojilojemalcev v CHF v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe in izplačilo odškodnine. Zadevo je vrnil v ponovno odločanje prvi stopnji.
Preberite še:
Tatjana Fink, nekdanja menedžerka leta, obsojena zaradi zlorabe položaja
V vseh devetih zadevah ugodila posojilojemalcem
Zakaj? "Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne dvomi, da je tožnik teoretično vedel, kaj predstavlja valutno tveganje. (...) Zavedal se je, da imajo spremembe v tečajih lahko vpliv na odplačevanje njegove kreditne obveznosti. Vprašanje pa je, ali se je zavedal vseh tveganj, ki so bile bankam ob sklepanju kreditnih pogodb znane oziroma jim bi morale biti znane," so na višjem sodišču obrazložili sodbo.
Ob tem je sodišču prve stopnje celo naložil, naj "ponovno oceni, ali je tožniku mogoče očitati, da bi se v času podpisa pogodbe v letu 2008 lahko zavedal ravnanja švicarske centralne banke v letu 2015, ki je občutno spremenilo razmerje med CHF in EUR".
Leta 2017 so senati višjega sodišča, v katerih je sedela Katarina Marolt Kuret, razveljavili tri odločitve sodišč prve stopnje, ki so ugodila bankam. Do leta 2023 je bilo takšnih odločitev skupaj še šest. Iz nobene od teh sodb ni razvidno, da bi preostali člani sodnega senata vedeli za posojilo Katarine Marolt Kuret v CHF.
V vseh devetih primerih je višje sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Kakšen je bil končni izid sojenja v teh zadevah in ali so morale banke vsem tožnikom izplačati odškodnine, ni znano.
Preberite še:
Eden najbogatejših Slovencev je v zaporu. Sodišče ni uslišalo njegovih prošenj.
V enem primeru je senat sam spremenil sodbo
V zadnjem od primerov je tričlanski senat višjega sodišča, v katerem je bila tudi Marolt Kuret, sam spremenil sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani in posojilno pogodbo v CHF razglasil za nično. V ponovljenem sojenju je tako moralo sodišče prve stopnje odločati le še o odškodnini. Posojilojemalec je sicer od banke zahteval dobrih 30 tisoč evrov.
"Kreditna pogodba ni nična iz razloga, ker valutna klavzula ne bi bila dovoljena, ampak ker je toženka opustila dolžno pojasnilno dolžnost, kar je bilo glede na težo opustitve v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja," je v tej sodbi navedlo višje sodišče.
V tem istem primeru je sicer posojilojemalec na prvi stopnji zahteval izločitev enega od sodnikov, saj naj bi bil družinski prijatelj člana uprave tožene banke. Predsednik okrožnega sodišča je njegovo zahtevo zavrnil.
