Zgodbe ljudi, ki so slabi dve desetletji nazaj pri bankah najemali posojila v švicarskih frankih (CHF), ta pa so se nato močno podražila, so lani začele dobivati prvi epilog. Posojilojemalcem, ki so na sodišču že uspeli s tožbo za ničnostjo pogodb, so banke nakazale preplačana sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi. Sodišča so jim ugodila, ker so dokazali, da jim banke niso ustrezno pojasnile, kako tvegano je najeti posojila v tuji valuti, sami pa o tem niso vedeli ničesar.
Toda sodišča so v več primerih ugodila tudi posameznikom, ki še zdaleč ne veljajo za običajne potrošnike brez osnovnega vedenja o bančništvu in kreditnih tveganjih. Eden teh je Borut Bratina, doktor pravnih znanosti in redni profesor gospodarskega prava na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF), specializiran prav za področje bančništva in financ.
Bratini je namreč okrožno sodišče v Mariboru lani ugodilo v tožbi proti banki OTP, nekdanji Novi KBM, pri kateri je leta 2008 najel desetletno stanovanjsko posojilo v višini skoraj 200 tisoč CHF. To je takrat pomenilo približno 120 tisoč evrov. Toda posojilo se je zaradi odločitve švicarske centralne banke, ki od leta 2015 naprej ni več umetno vzdrževala tečaja franka, močno podražilo. Bratina je tako banki moral vrniti 174 tisoč evrov, skoraj 54 tisoč evrov več.
To razliko se je Bratina odločil dobiti nazaj prek sodišča. V tožbi je Bratina, nekdanji član nadzornega sveta Banke Intesa Sanpaolo in član revizijske komisije nadzornega sveta Nove KBM, navedel, da posojila v CHF ne bi najel, "če bi razumel, v kaj se spušča". Sodišče prve stopnje mu je pritrdilo, enako tudi višje sodišče v Mariboru. To pomeni, da mu bo morala banka OTP vrniti denar.
Kako je to mogoče?
Preberite še:
Trojka, ki jo Kumer reže zaradi omrežnin: eden zraven pri TEŠ6, drugi pri bančni luknji
Bratina tesno vpet v dogajanje okrog Nove KBM
Kot je razvidno iz sodnih dokumentov, ki smo jih dobili na vpogled, je Bratina posojilo za prenovo stanovanja najel konec septembra 2008, dva tedna po izbruhu svetovne finančne krize. Pri tem so mu šli v tedanji Novi KBM precej na roko. Bratini so namreč na "njegovo prošnjo in upoštevajoč njegov položaj" znižali obrestno mero za 0,65 odstotka in odobrili višji znesek kredita, kot bi mu pripadal po notranjih pravilih banke.
To ne preseneča, ker je bil Bratina takrat tesno vpet v delovanje in dogajanje okrog Nove KBM (vodil jo je Matjaž Kovačič). Kot že omenjeno, je bil član revizijske komisije njenega nadzornega sveta. Pred tem je bil član komisije za privatizacijo Nove KBM. Z banko je poslovno sodeloval tudi Inštitut za ekonomsko in korporativno upravljanje, ki ga je ustanovil skupaj z Dušanom Jovanovičem, pozneje predsednikom nadzornega sveta Nove KBM.
V tožbi proti banki je Bratina poudaril, da "je zaupal nasvetu banke, naj najame takšen kredit (v CHF, op.a.), ki ga je predstavila kot varen in ugoden". Navedel je, da ga banka ni seznanila z zgodovinskimi podatki valutnega razmerja med CHF in evrom, zato ni mogel vedeti, da so lahko nihanja zelo velika. Če bi mu ustrezno predstavili tveganje, ga zagotovo ne bi prevzel, je Bratina poudaril v tožbi.
Pod črto: Bratina je sodišče prepričeval, da ni razumel posledic določil iz pogodbe o najemu posojila v CHF, sebe pa označil kot enega od običajnih "potrošnikov".
Sodišče: razumen in poučen potrošnik ne bi pristal na takšen kredit
Sodišče prve stopnje je Bratini praktično v celoti pritrdilo. "Razumen in ustrezno poučen potrošnik pri dolgoročnem stanovanjskem kreditu ne bi pristal na neomejeno valutno tveganje, ki ima lahko zanj izjemno škodljive posledice," je v sodbi zapisalo sodišče.
Če gre to navedbo še mogoče razumeti, ko gre za nepoučene posojilojemalce, pa mednje zagotovo ni mogoče uvrstiti Boruta Bratine. Gre namreč za enega dolgoletnih vodilnih strokovnjakov za gospodarsko pravo, ki se še vedno ukvarja s svetovanjem, sodeluje pa z eno od odvetniških družb. Deloval je tudi v vodstvenih organih Združenja članov nadzornih svetov. Bil je mentor več diplomskih in magistrskih del s področja bančništva.
Izkušnje je nabiral tudi v praksi. Pozneje propadla Probanka ga je leta 2011 predlagala za člana nadzornega sveta Pivovarne Laško, ki je bila takrat v dolgotrajnih pogajanjih z bankami upnicami.
Skupaj z Dušanom Jovanovičem sta bila tudi manjša solastnika podjetja Pomhold, ki je obvladovalo finančno družbo Pom-Invest. Leta 2007 je Pom-Invest sodeloval pri verižni preprodaji paketa delnic Istrabenza, zaradi katere je moral v zapor Igor Bavčar. Bratina je vodil nadzorni svet Pom-Investa, ki je za seboj pustil 10 milijonov evrov dolgov do Nove KBM. Ti so končali na slabi banki, posle družbe pa so preiskovali kriminalisti in specializirano državno tožilstvo.
Bratina se je pogajal z banko, o kreditnih pogojih se je pozanimal tudi drugod
Je sploh možno, da Bratina ob vsem tem ne bi vedel za vsa tveganja, ki jih prinaša najemanje posojil v CHF? Pojasnil včeraj ni želel dajati. Sporočil nam je le, da je na dopustu v tujini. V OTP banki nam na vprašanja v dveh dneh niso odgovorili.
Iz dokumentov je sicer razvidno, da se je banka v pritožbi sklicevala tudi na argument, da Bratina ni bančno neuk "povprečen potrošnik, ki bi bil v razmerju z banko v izrazito informacijsko in pogajalsko šibkejšem položaju". S tem se je strinjalo tudi višje sodišče. V OTP banki so posebej poudarili, da Bratina za razliko od številnih drugih strank s kreditom ni reševal lastnega stanovanjskega problema, ampak obnavljal stanovanje v Ljubljani, in da se je pred podpisom pogodbe o kreditnih pogojih tudi pogajal. O njih se je šel pozanimat na druge banke.
Toda na koncu je višje sodišče presodilo, da špekuliranje, ali bi Bratina kredit najel, četudi bi mu banka jasno predstavila tveganja, "ni pravno odločilno". "Za ugotovitev ničnosti zadostuje, da pojasnilna dolžnost (banke, op. a.) ni bila opravljena v skladu z zahtevami profesionalne skrbnosti," je zapisalo sodišče. Bratina se je zato lahko, tako sodišče, "zgolj abstraktno zavedal tečajnega nihanja in možnosti spremembe višine obrokov kredita, saj ni bil opozorjen na znatna valutna nihanja".
