Pred dnevi smo objavili zgodbo o višji sodnici Katarini Marolt Kuret, ki je od leta 2017 odločala o tožbah posojilojemalcev v švicarskih frankih proti bankam. V veliki večini zadev, kjer je bila sodnica poročevalka ali članica senata, je višje sodišče odločilo v prid imetnikov posojil v frankih. V enem od teh primerov je senat celo sam posojilno pogodbo razglasil za nično.
To dokazuje, da je imela Katarina Marolt Kuret kot višja sodnica pomembno vlogo pri oblikovanju sodne prakse, ki se je v zadnjih dveh letih krepko nagnila v prid posojilojemalcev. S tem seveda ne bi bilo nič narobe, če tudi sama ne bi imela najetega posojila v tej valuti, ki zapade leta 2028. Ker se ji o tem ni zdelo vredno obvestiti svojega delodajalca, torej višjega sodišča, je lahko v teh zadevah nemoteno sodila naprej.
Že to je samo po sebi sporno. Povedano preprosteje: višja sodnica je sodno prakso pomagala ustvarjati na način, ki je šel (ne)hote tudi v njeno konkretno korist, merljivo v evrih. Je sama to vedela? Očitno da, saj se je februarja 2024 odločila tudi sama vložiti tožbo proti banki.
Zakaj, ni težko ugibati. Ker je spreminjanje sodne prakse v prid posojilojemalcev spremljala dobesedno iz prve vrste, je zelo verjetno ugotovila, da je bil takrat za to pravi trenutek. Za nameček je Katarina Marolt Kuret tožbo proti banki za več mesecev zamolčala pred višjim sodiščem. Res je, da se je takrat vendarle začela izločati iz zadev frank, a zaradi drugih razlogov.
Preberite še:
Sodnica, ki je sodila v zadevah frank, zdaj sama toži banko zaradi kredita v švicarjih
Šest let prestopala črto dopustnega in etično sprejemljivega
Zgodba ima več razsežnosti. Ena od teh je stiska višje sodnice, ki je leta 2008 v želji rešiti lastni stanovanjski problem v poslovalnici banke sprejela tvegano odločitev, za katero drago plačuje že skoraj 20 let. To je bil čas, ko so banke "metale" denar ljudem. Nesporno so "produkte" v frankih ponujale tudi tistim, ki jih v evrih ne bi mogli dobiti. Ali je bila sodnica Marolt Kuret med njimi, bo v njeni zadevi ugotavljalo sodišče.
Toda druga, za vse nas precej bolj pomembna razsežnost, je očitna prepletenost njenega zasebnega interesa z njenim sodniškim delom.
S tem, ko se iz zadev frank ni izločala, je sodnica Marolt Kuret šest let prestopala črto dopustnega in etično sprejemljivega. V zadevah frank je sodila kljub okoliščinam, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti oziroma objektivnosti. Že s tem je zelo verjetno kršila zakon o pravdnem postopku. Četudi je sodila pošteno, na njeno delo pada senca dvoma.
A stvar je morda še precej bolj resna. Kronologija dogodkov namreč nakazuje, da je imela hote ali nehote za potencialno dejansko pristranskost pri odločanju tudi jasen osebni motiv.
Preberite še:
Sodišče: profesor bančništva ni vedel, v kaj se spušča pri najemu kredita v švicarjih
Tresti bi se morala gora, a se je rodila miš
Ko je Katarina Marolt Kuret v ponedeljek javno potrdila, da je tudi sama vložila tožbo proti banki, smo pričakovali, da se bo začela tresti gora. A v poznejših dneh se je rodila zgolj miš. Da, predsednik višjega sodišča je potrdil, da bi se sodnica Marolt Kuret iz zadev frank morala izločati že od leta 2017. A obenem je dejal, da bi morala to predlagati sama. Da, na višjem sodišču so potrdili, da jih ni obvestila ne o kreditu ne o tožbi.
Toda to je bilo to. Cel teden je trajalo, da se je višje sodišče po "preučitvi vseh okoliščin" v tej zadevi odločilo za uvedbo disciplinskega postopka. Tudi sodnemu svetu se pretirano ne mudi. Sporočil je le, da se bo z zadevo seznanil na svoji redni seji – čez tri tedne.
V vsakem primeru v posameznih zadevah frank ostaja grenak prioukus. Tako se ni mogoče znebiti vtisa, da so spremembo sodne prakse med prvimi izkoristili tisti, ki so zagotovo vedeli, kakšno tveganje lahko pomeni najetje posojila v švicarskih frankih. Mar ugledni profesor gospodarskega prava, specializiran za bančništvo, res ni vedel, v kaj se s tem spušča? Kaj pa kakšen revizor ali davčni strokovnjak?
Preberite še:
Zaplinjanje Ljubljane: zakaj so sodili le policistom, ne pa tudi Hojsu in Mahniču
Pozen odziv je voda na mlin Janši
Seveda je sodbe sodišč treba spoštovati. Toda vsaj v primeru višje sodnice smo pričakovali odločnejše in hitrejše ukrepanje. Tu namreč pridemo do največje težave: da se v sodstvu ne zavedajo, kako zelo slabo je to za njihov ugled.
Drži, sodstvo je relativno zaprt podsistem, ki ima svoje zakonitosti in kulturo. Tam tudi čas teče počasneje kot zunaj. A pogonsko gorivo, na katerega v resnici deluje, je zaupanje. Zanj pa se je treba ves čas boriti. Tudi zaradi časa, v katerem živimo.
V javnomnenjskih anketah v Sloveniji namreč vodi politična stranka, ki že desetletje napoveduje obračun s "krivosodjem". Zoper sodstvo pelje sistematično kampanjo. Ljudi zbira na shodih pred sodišči. Več let blati konkretne sodnike in njihove družinske člane. Iz izbrancev na zatožnih klopeh dela ljudske heroje.
Vsaka sporna zadeva iz lastnih vrst, ki je sodstvo ne bo pravočasno rešilo, pomeni nov kos lesa za grmado, ki ga čaka tam zunaj. Pred sodišči v Celju in drugod. Sodstvo mora zato razčistiti, kako se je lahko zgodil primer sodnice Marolt Kuret. In poskrbeti, da se ne bo več ponovil.
