Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma je ena prvih institucij, ki jo je SDS po lanski zamenjavi oblasti prevzela v svoje roke. Od marca ga vodi Damjan Žugelj, nekdanji direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v času prve Janševe vlade. Od takrat ga SDS očitno spreminja v organ za politično obračunavanje z vsemi, za katere predsednik vlade Janez Janša oceni, da so proti njegovi stranki ali vladi.
V zadnjih tednih smo na necenzurirano.si zbrali številne informacije o dogajanju na uradu.
Takoj po prihodu je Žugelj zamenjal dolgoletnega vodjo sektorja za sumljive transakcije Lea Pongraščiča. Gre za oddelek, ki je največje presečišče informacij na uradu. Sprejema namreč podatke od zavezancev, nekaterih državnih organov, nadzornih organov in tujih sorodnih uradov. Na njihovi podlagi začne urad sam zbirati in analizirati podatke, ugotovitve pa pošilja pristojnim organom v Sloveniji ali tujini.
Na položaj vodje sektorja je Žugelj imenoval Simono Kaučič, ki jo je na urad lani pripeljal Žugljev začasni predhodnik Ivan Kopina, nekdanji dolgoletni občinski svet SDS v občini Straža. Toda to je le ena od sprememb. Več nepovezanih virov nam je potrdilo, da naj bi vodilni na uslužbence pritiskali z zahtevami za obravnavo ljudi, ki niso po volji vladajoče stranke. Žugelj pa se je iz prostorov urada odločil preseliti dokumentacijo o zadevah, ki jih je urad vodil v zadnjem desetletju in pol. Arhivsko gradivo urada se zdaj nahaja na ministrstvu za finance. To pa povečuje tveganja za zlorabo njegovih podatkov v politične in druge namene.
Preberite še:
V roke SDS še urad za boj proti pranju denarja
Ali urad pomaga zapirati račune nasprotnikov vlade?
Že konec maja je Žugelj "absolutno zanikal", da bi uslužbencem urada predložil seznam pravnih oziroma fizičnih oseb za uvedbo postopkov proti njim. Med njimi naj bi bila tudi odvetnica Nataša Zorčič Vrečar, soproga predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki ga je koalicija že dvakrat neuspešno skušala razrešiti. "Spremljamo in obdelujemo pa vse sumljive transakcije in o tem obvestimo pristojne organe odkrivanja in pregona. (...) Začetek postopka zbiranja in analiziranja podatkov o posameznih subjektih na uradu poteka na drugačen način kot ga navajate, in seveda v odvisnosti ali gre za inšpekcijski nadzor oziroma nadzor nad sumljivimi transakcijami," je takrat zatrdil Žugelj.
Toda na vprašanje, ali je urad res začel pospešeno obravnavati anonimne prijave domnevnih kršitev zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, Žugelj včeraj ni odgovoril. Po naših informacijah namreč urad v zadnjih tednih v nasprotju z dosedanjo prakso pridobiva podatke o določenih ljudeh in podjetij tudi na podlagi prijav, ki so jih pisali neznani avtorji. Ali gre za ljudi iz krogov SDS, uradno ni znano. A že samo dejstvo, da urad preiskuje anonimne navedbe, omogoča manipulacije, s katerimi se lahko v kolesje postopkov spravi koga od ljudi, ki niso po volji te vlade.
V uredništvu tako razpolagamo z informacijami o več primerih, ko so banke posameznikom na podlagi podatkov, ki so jih prejele od urada, začele zapirati račune. Če urad oceni, da obstajajo razlogi za sum pranja denarja, lahko sam začne zbirati in analizirati bančne, finančne in druge podatke, ne da bi obravnavana oseba ali podjetje za to vedela. Pravico do vpogleda vanje ima šele po osmih letih. O tem, katere podatke bo poslal pristojnim institucijam ali bankam, urad odloča sam.
Preberite še:
Tako je šef Ukoma svojim razdelil deset tisoče evrov
Zakaj je Žugelj arhiv preselil k Širclju?
Po zakonodaji sicer lahko urad začne zbirati in analizirati podatke, če v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma. Informacijo o tem lahko pridobi tudi od policije, tožilstva, komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ali drugih pristojnih institucij. Če ugotovi, da razlogov za sum ni, mora o tem pisno obvestiti ponudnika.
Dokumentacijo in podatke o osebah ali podjetjih, ki jih preiskuje, mora urad hraniti najmanj 12 let. Do zdaj je imel za to v lastnih prostorih arhiv, v katerem so se nahajali bančni in finančni podatki, komunikacija s policijo in drugimi organi ter ostala dokumentacija. V tem prostoru so bili po naših informacijah tudi podatki o zadevi Patria, ki jih je pridobil na podlagi pobude, prejete avgusta 2007, o sumljivih transakcijah nekaterih poznejših obtožencev v zadevi. Ti podatki so se nahajali v posebni, zaklenjeni sobi, v katero so lahko uslužbenci urada vstopali le, če so se pred tem vpisali v evidenco in navedli razlog za vpogled.
To se je zdaj spremenilo. Žugelj se je namreč odločil, da arhiv preseli na ministrstvo za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj (SDS). Na direktorja urada smo zato naslovili več vprašanj. Zanimalo nas, kje se po novem nahaja arhiv, kdo ima dostop vanj, po čigavem naročilu in na podlagi katerega razpis je preselil arhiv in ali je sam vstopal vanj. Žugelj je potrdil, da "se arhiv in tekoče zadeve urada hranijo v prostorih urada, del starejšega arhivskega gradiva pa na lokaciji ministrstva za finance". "Gre za ustaljeno in dogovorjeno prakso še iz časa pred nastopom mandata aktualnega vršilca dolžnosti direktorja," je pojasnil Žugelj.
Preberite še:
Notranje čiščenje v SDS #analiza #foto
Nevarnost zlorabe podatkov v politične namene
Toda to po naših informacijah ne drži. Vsaj do zamenjave oblasti, ko je urad še vodila Branka Glojnarič, urad lastne dokumentacije nikoli ni hranil na zunanji lokaciji.
Vse to povečuje tveganje za zlorabo teh podatkov v politične namene. Urad ima že tako po zakonodaji velika pooblastila pri preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. Skrbi za preprečevanje in odkrivanje predhodnih kaznivih dejanj, opravlja inšpekcijske nadzore in druge naloge. To mu omogoča zbiranje ogromnih količin najbolj občutljivih podatkov o posameznikih in podjetjih.
Katere baze in vrste podatkov so iz urada prenesli na ministrstvo, kje natančno so in kdo vse lahko dostopa do njih, uradno ni mogoče izvedeti. Žugelj je pojasnil le, da v času mandata "v arhiv ni vstopal, niti vanj vpogledoval ali dostopal do podatkov". O premestitvi gradiva na ministrstvo sicer urad ni obvestil Arhiva Republike Slovenije, nam je potrdil njegov direktor Bojan Cvelfar, a poudaril, da po zakonodaji tega ni dolžan storiti. "Institucije, ki hranijo arhivsko gradivo, morajo načeloma sodelovati z nami. Pri premestitvi arhiva morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonodajo. V nasprotnem primeru o tem obvestimo pristojni inšpektorat pri ministrstvu za kulturo," je pojasnil Cvelfar.
