Stevanović v dresu Petrola, poslanski kolegi pa z logotipi zasebnih klinik

"Kdor si pridobiva nepošten dobiček, spravlja svojo hišo v nesrečo, kdor pa sovraži podkupnine, bo živel." - Pregovori 15:27

Novinci v parlamentu že pišejo nove zakonske predloge. Še pred zaprisego nove skrajno desne vlade se bo tako ponovno odločalo o predlogu, da bi morali vse poslance in člane vlade redno testirati na droge. Testiranje naj bi bilo nujno zaradi odgovorne politike in preglednosti delovanja najvišjih predstavnikov oblasti pred volivci.

Predsednik parlamenta si je popravil vrečko njuhanca pod ustnico, medtem ko je Andreja Valič Zver, predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika in velika podpornica zakona, nadaljevala: "Zadrogiranih, šibkih in na vplive neodpornih osebkov v politiki ne potrebujemo." Po svoje ima prav.

Seveda bi poslance testirali samo na nekatere droge. Alkohol bi poslanci nove koalicije izpustili, češ da je v našem kulturnem okolju nekaj povsem normalnega. Ko govorijo o zadrogiranih in šibkih, torej ne govorijo o najbolj razširjeni drogi v našem okolju, ampak samo o vseh ostalih.

Alkohol po njihovo očitno ne predstavlja težave za razsodnost. Nikotin tudi ne, saj se eden od podpisnikov z njim zadeva kar med razpravami.

Preberite še:
Bo šel Stevanović spet na ulice zaradi virusa? Zgodovina se norčuje iz nas.

Ne droge, skrbeti bi nas morali lobisti in njihov denar

Dejansko o predlagateljih največ pove to, katere droge bi vključili in katere bi izpustili. Alkohol je že en tak primer, toda obstaja še ena droga, ki so jo izpustili.

Gre za dovoljeno drogo, ki jo uporabljamo vsi, na najrazličnejše načine. Včasih žvenketa. Če imamo srečo, šelesti. Če smo moderni, predvsem piska, ko kartico za drogo prislonimo k POS-terminalu. Poleg ostalih drog, ki naj bi vplivale na poslance, bi morali pod drobnogled vzeti tudi denar.

Šibkih in na vplive neodpornih osebkov v politiki ne potrebujemo. Lobistični stiki se beležijo le bežno, na medijih pa je, da jih prinesejo v javnost. To ne zadošča za objektivno sliko o tem, kdo vpliva na politike, v kakšni meri, kdo se vplivom uspešno upira in kdo odloča po lastni vesti in znanju. Javnost dejansko ne ve, kdo stoji za našimi politiki, lahko samo ugiba. Če nas droge skrbijo do te mere, da bi morali poslance testirati, nas mora absolutno skrbeti tudi, kdo pri njih lobira in kako.

Če recimo kak visoki politik za teden dni dopusta v tujini porabi pičlih 100 evrov, mora obrazložiti, kdo mu je vse skupaj plačal. Če tega ne stori, javnost dejansko ne ve, za koga dela, in mora po predlogu nepreklicno odstopiti.

Preberite še:
Upniki poslanca Resni.ce: Skriva se pred nami, posluje prek računa v tujini

Jasno naj povedo, čigave barve zastopajo

Vse skupaj bi lahko peljali še malo dlje. Vsak javni nastop naj poslanci začnejo s seznamom lobističnih stikov, ki so jih prepričevali v predstavljena stališča. Jasno naj povedo, s kom so govorili, kaj jim je ta ali oni lobist povedal in zakaj so se jim ti argumenti zdeli prepričljivi.

Anže Logar pred volitvami na dogodku svojega društva gostil vplivnega zdravstvenega lobista Boža Dimnika

Nobenega opletanja o tem, da delajo za ljudi in da bo tako bolje. Javnost mora vedeti, katere argumente so jim navajali lobisti in zakaj so se z njimi strinjali.

Pričakujemo tudi zvočne posnetke lobističnih stikov, da lahko naknadno preverimo resničnost izjav. Laganje seveda pomeni odstop in dosmrtno prepoved kandidature. Le tako bi lahko vedeli, kdo je šibak politik, ki se ne more upirati vplivom. 

Javnost ima pravico vedeti, v kakšnem stanju so politiki, ko opravljajo javno funkcijo, kot je rekel eden od zagovornikov zakona.

Preberite še:
Zoran Stevanović bo v koaliciji, njegov telefon pa v opoziciji

Uzakonimo z drogami še uniforme za poslance

Ko je ta isti poslanec govoril o najemninah in zagovarjal znižanje davka od najemnin, tudi ne vemo, v kakšnem stanju je bil. Ne vemo, koliko nepremičnin oddaja on ali njegovi prijatelji, sorodniki in znanci, ki so na to odločitev lahko vplivali. Ne vemo, ali so govorile droge ali osebna korist. Ali pa je morda resnično prepričan, da bodo najemodajalci znižali najemnine, če se bo znižal davek od najemnin. 

Pritiskom lobijev in denarju se je uspešno uprl, ker je močan posameznik, na katerega ni mogoče vplivati. Tako je sam, brez zunanjih vplivov, prišel do istih zaključkov kot veliki lastniki kapitala. Kaj je tu res in kaj ne, si lahko vsak razlaga po svoje. Toda ni treba, da tipamo v temi.

Dajmo, uzakonimo skupaj s temi drogami še uniforme za poslance. Na razpravah v parlamentu naj bodo obvezni telovniki z logotipi strankarskih sponzorjev. Podobno kot pri športnikih, kjer so prav tako problem prepovedane substance, naj tudi pri politikih vemo, kdo jih plačuje. 

Prepričan sem, da bi kapica z logotipom največjega državnega trgovca z naftnimi derivati na glavi predsednika parlamenta med govorom naredila mnogo dobrega za državo. Logotip zasebne kirurške ordinacije na oblačilih poslancev, medtem ko bi argumentirali, zakaj je treba zasebnikom v zdravstvu povečati zaslužke, pa tudi.

Preberite še:
Afera Black Cube: SDS, NSi in Resni.ca zahtevajo preiskavo Sove in policije

Je to res naša glavna skrb?

Možnosti nam tu resnično ne zmanjka. Seveda pravilo o logotipih ne bi veljalo samo za vladno stran. Tudi ko bi se debatiralo o pavšalni ukinitvi financiranja nevladnih organizacij, bi pomagali recimo logotipi Rdečega križa in Društva za nenasilno komunikacijo. Naj bo vsem ves čas kristalno jasno, koga politiki dejansko podpirajo, komu bi dali denar in komu bi ga vzeli. Šele tak korak bi dejansko premaknil stvari v pravo smer.

Droge, kokain, heroin, krokodil in vse ostalo so resna skrb, ki posamezniku lahko omrači um in ga vodi v prepad. Toda precej večjo past predstavljajo neprijavljeni stiki in finančne koristi, ki jih nova skrajno desna oblast pometa pod preprogo in se pretvarja, da sploh ne obstajajo. 

Skrb glede tega, ali se poslanci s čim zadevajo, ni resnična skrb za integriteto najvišjih predstavnikov države. Gre za odvračanje pozornosti od veliko večjih vprašanj, na katera nimajo odgovorov.

Poleg tega gre tudi za projekcijo. Naša desnica trpi za sindromom kolektivnega narcisizma in si ne predstavlja, da kdo z njimi ne bi delil istih napak - ali jih imel celo še hujših. Kar počnejo njihovi, morajo zagotovo početi tudi vsi drugi. Navdušenje nad testiranjem na droge hlinijo zato, ker so prepričani, da bodo povzročili večje težave drugim kot sebi.

Spomnimo se afere snegec

Toda resnica je pač taka, da je s kokainom doslej definitivno povezana le ena nekdanja bodoča vladna stranka. Pri njej so pred nekaj leti zasačili mladinsko sekcijo, ki je na zabavi uživala kokain. Reklo se ji je afera snegec, po belem prahu, za katerega so vsi zatrjevali, da je smukec. Znano je, da se smukec vdihava skozi nos, saj čisti dihalne poti.

Resnično me tudi zanima, ali bo testiranje na droge upoštevalo vsa priporočila glede odvzema vzorca.

Postopek odvzema je namreč dokaj strog in zahteva, da se odvzem opravi pod nadzorom. Nadzornik mora jasno videti celoten postopek odvzema in tako zagotoviti, da poslanec pri sebi nima spravljene epruvete z urinom nekoga drugega. Če nadzora ne bo, se lahko kar pripravimo na naslednjo kritiko: da so poslanci opozicije zamenjali vzorce. 

Kdo bo to preverjal in kakšni zapisi bodo o tem obstajali, lahko le ugibamo. Kdo je to zares naredil, pa bomo verjetno videli po tem, kdo bo okoli te polemike najbolj glasen.

Nadzor nad najvišjimi glavami države je nujen. Toda morda bi namesto pri drogah vseeno začeli pri denarju.

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.