Stevanović gre v Beograd. Se bo pogovarjal o priznanju srbske manjšine?

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović bo 16. junija odšel na tridnevni obisk v Beograd. To je na današnji seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko dejal njegov predsednik Franc Breznik (SDS), ki bo Stevanovića skupaj s poslanko Meiro Hot (SD) spremljal v Srbiji. Tam pa bo očitno govora tudi o zahtevi, da pripadniki srbske skupnosti v Sloveniji dobijo status narodne manjšine.

Da se bo Srbija o tem vprašanju začela pogovarjati s Slovenijo, je namreč pred dnevi dejal srbski minister za pravice manjšin in družbeni dialog Demo Beriša. "Začenjamo pogovore o tem, da bi imela srbska narodna manjšina v Sloveniji enake pravice, kot jih ima Narodni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji," je za televizijo B92 dejal Beriša.

"Mi nimamo nobenega problema s tem. Pokazali smo, da smo država, ki v celoti uresničuje pravice manjšin, te pa bodo še na višji ravni z novim akcijskim načrtom za obdobje do leta 2029," je še dodal srbski minister. 

Preberite še:
Srbofil, narkomafija, Milošević: kaj vse so v SDS govorili o Stevanoviću

Prepričevali že prejšnje predsednike vlad, a neuspešno

Oblasti v Srbiji si sicer že dlje časa prizadevajo, da bi pripadniki srbske skupnosti v Sloveniji dobili status narodne manjšine, s čimer bi dobili možnost izobraževanja v srbskem jeziku in pravico do političnega organiziranja. Takšno zahtevo je srbsko ministrstvo za diasporo že leta 2004 poslalo državnemu zboru.

Leta 2013 so priznanje Srbov kot narodne manjšine zahtevale združene srbske organizacije v Sloveniji, v času vlade Mira Cerarja pa srbska vlada, ker naj bi bila to "najboljša pot za izboljšanje položaja Srbov v Sloveniji". 

V času zadnje volilne kampanje je to vprašanje znova odprl prav Stevanović. "Podprl bi vsako pobudo za status Srbov kot narodne manjšine, saj se s tem nič ne izgublja. Nasprotno, krepi se multietnična identiteta Slovenije in kaže spoštovanje do ljudi, ki tukaj živijo desetletja. To ni politično vprašanje, temveč civilizirano dejanje priznanja in spoštovanja ljudi, ki prispevajo k razvoju Slovenije," je konec lanskega leta dejal v pogovoru za portal Srpski ugao. 

Kot je znano, imata v Sloveniji status avtohtone narodne manjšine italijanska in madžarska narodna skupnost, kar jima zagotavlja poslanska sedeža v državnem zboru, dvojezično šolstvo in dvojezične napise na območju poselitve. Poseben ustavni status in pravice ima tudi romska skupnost, pri kateri poseben zakon ureja njeno delovanje, sodelovanje pri lokalnih zadevah in nekatere mehanizme za ohranjanje njihove identitete. 

Po ocenah predstavnikov srbskih društev v Sloveniji živi med 40 in 65 tisoč pripadnikov srbske skupnosti. 

Preberite še:
Sta Vučić in Dodik dvignila roke nad Jankovićem? In kje je tu Stevanović?