Javni linč Dušana Konde: kdo je za napade aktiviral trole iz tujine?

Pokojni Dušan Konda, dolgoletni predsednik kajakaškega kluba iz Celja, je bil v tednu dni pred tragično smrtjo tarča več stotih negativnih in sovražnih objav na družbenih omrežjih, ki so jih intenzivno širili tudi profili iz tujine, celo iz ZDA in Južnoafriške republike. 

To bi lahko nakazovalo, da je bil 64-letni podjetnik v zadnjih dneh svojega življenja tarča sistematične spletne kampanje, namenjene osebni diskreditaciji, v kateri so glavnino objav širili računi, skriti za lažnimi imeni. Iz analize spletnih napadov na Kondo, ki smo jo opravili na necenzurirano.si, je namreč razvidno:

- da je bil Konda zgolj v dobrih dveh dneh po oddaji Tarča, v kateri so poročali o njegovem domnevno spornem sestanku s celjskim poslancem Resni.ce Aleksandrom Štorekom, na omrežju X tarča več kot 500 negativnih in sovražnih objav. 

- da je šlo v veliki večini za delitve izvornih objav, ki so Kondi očitale vpletenost v koruptivne posle, policijo in druge institucije pa pozivale k ukrepanju. Avtorji teh objav na družbenih omrežjih X in Facebook so Kondo v tednu dni pred tragičnim dogodkom zmerjali in mu skušali vzbuditi občutek, da je osramotil lokalno okolje.

- da so negativne in sovražne objave v prvih treh dneh po oddaji Tarča na omrežju X v veliki večini širili javni in skriti lastniki računov, ki v pretežni meri delijo vsebine SDS. Enako se je ob novici o njegovi smrti zgodilo na omrežju Facebook.

- da so objave v urah po novici o smrti Dušana Konde začele serijsko izginjati s spleta. To pomeni, da so jih lastniki računov na omrežju X izbrisali. V istem času so nekateri od teh računov začeli širiti različne teorije zarote o njegovi smrti. 

Kakšna je bila torej kronologija javnega spletnega linča Dušana Konde? In kakšne vzorce smo pri tem ugotovili?  

Preberite še:
Upniki poslanca Resni.ce: Skriva se pred nami, posluje prek računa v tujini

Začelo se je s Tarčo

Vse se je začelo v torek, 19. maja. Takrat je vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot medijem "razkrila", da so njihovim poslancem "ponujali sedemmestne podkupnine za prestop v drugo stranko". Pri tem ni navedla nobenega konkretnega dokaza - z izjemo izjav, ki so jih podpisali trije poslanci Resni.ce, med njimi tudi Štorek. 

Vsebino teh izjav je - zelo verjetno iz stranke Resni.ca - prva pridobila oddaja Tarča. V četrtek, 21. maja, je imel Konda eno glavnih vlog v prispevku novinarja Tarče Klemna Košaka. Pri tem nam je več oseb, ki se poklicno ukvarjajo z mediji, včeraj zatrdilo, da ta po njihovem ni bil v skladu z merili in standardi nacionalne televizije. 

Glavni očitek: zakaj je bilo v celotni oddaji Tarča in prispevku, dolgem več minut, za izjavo Dušana Konde, na katerega je Štorek zvalil glavnino očitkov, na voljo le nekaj sekund? Sploh, ker je Konda še isti dan za portal N1 zelo izčrpno pojasnil celotno dogajanje, v katerem je vse očitke o nepravilnostih odločno zanikal. Zakaj gledalci Tarče o tem v večjem delu niso izvedeli ničesar?

Isti četrtkov večer, 21. maja, malo pred deveto uro, je navedbe Tarče povzela Slovenska tiskovna agencija (STA). Iz naslova članka "Razkrite podrobnosti izjav poslancev Resnice o poskusih podkupovanja" je mogoče te "poskuse" že razumeti kot gotovo dejstvo. Nato pa se je dogajanje preselilo na družbena omrežja.

Število negativnih in sovražnih objav o Dušanu Kondi

Avtomatizirani računi na X 

Nekaj po pol deseti zvečer je prva objava na X prišla s profila Mattaj36, s katerega pogosto prihajajo napadi na nasprotnike SDS. Neznani avtor, skrit za tem profilom, je Kondo označil za "špicparklja", ki da je "vpleten v korupcijske posle podkupovanja poslanca Štoreka". Inšpektorje je pozval k pregledu lokala na Špici in kajakaškega kluba.

Nato se je po Kondi dobesedno usulo, kaže naša analiza. Objavo profila Mattaj36 je do polnoči delilo kar 40 računov na X. Hitro so jo začeli širiti tudi profili z lažnimi imeni iz tujine: iz Avstrije, Slovaške in Hrvaške. Med enajsto uro zvečer in polnočjo jo je recimo kar dvakrat delil profil iz Južnoafriške republike. 

Že to je samo po sebi nenavadno. Med računi, ki so delili objavo, pa so bili tudi tisti, ki že na prvi pogled delujejo avtomatizirano. Običajni namen takšnih računov, ki jih upravljajo ali posamezniki ali skupine ljudi, je načrtno širjenje dezinformacij in manipuliranje javnega mnenja.

V petek dopoldne, 22. maja, je sledil največji val napadov na Kondo, je razvidno iz naše analize. Pozivi niso bili več usmerjeni zgolj inšpektorjem, ampak policiji in tožilstvu. V očeh te množice, ki je širila objave, je bil Konda že kriv kaznivih dejanj. Edino vprašanje je bilo, zakaj ga policija še ni obiskala. "Bodo organi pregona začeli resno obračunavati s korupcijo?" se je glasil naslov članka na spletni strani Nova24TV, ki ga je povzela tudi Demokracija. 

Preberite še:
Afera Black Cube: SDS, NSi in Resni.ca zahtevajo preiskavo Sove in policije

"Madež, ki ga bo nosil v sebi, bo neizbrisen"

Članek je sicer povzel objavo Polone Rifelj, predsednice celjskega odbora SDS in bodoče ministrice za okolje v novi vladi. Kondi je na omrežjih X in Facebook očitala "sumljive lobistične pogovore z javnimi uslužbenci, ki dišijo po korupciji", k ukrepanju pa pozvala "pristojne institucije". "Škoda, Dušan. Celje si zasluži boljše," je zapisala. Na Facebooku je z objavo zbrala več kot 180 všečkov.

Dan po smrti Dušana Konde je Polona Rifelj objavo na omrežjih X in Facebook, pod katero se je zvrstilo več žaljivih komentarjev, izbrisala.

Na njen komentar se je odzval profil @vtegov, ki je Kondi očital, da "je izrazito koruptivno in podtalno delujoč element": "Madež, ki ga bo nosil na sebi in v sebi, bo žal neizbrisen. A ti je bilo tega treba !?!?"

Pod črto: v petek, 22. maja, je bilo samo na omrežju X več kot 300 objav o Kondi, pri čemer je v veliki večini šlo za delitve. Med znanimi uporabniki, ki so jih širili, so recimo nekdanji poslanec SDS Andrej Hoivik, dolgoletna urednica in novinarka TV Slovenija Jadranka Rebernik, publicist Boštjan M. Turk ... 

Po smrti Dušana Konde: "Kako pravijo, karma is ..." 

Tudi v soboto, 23. maja, napadi na Kondo niso pojenjali. Na ta dan beležimo več kot 150 objav in delitev o Kondi, ki se je nato odzval z daljšim zapisom na Facebooku, za kar je prejel številne zapise podpore.

Teden dni pozneje, minulo nedeljo zjutraj, je Celje pretresla novica o smrti Dušana Konde. Sledil je preobrat: v urah po tej novici so objave z računov na omrežju X, ki so bile negativne ali sovražne do Konde, začele serijsko izginjati. Večjega števila teh objav tako danes ni več mogoče najti na spletu. 

A našli so se tudi drugačni primeri. Nekateri so se nad smrtjo znanega Celjana celo odkrito naslajali.

V analizi smo opazili še en pojav. V času, ko je množica objav začela izginjati, so se hkrati začele širiti različne teorije zarote o smrti Dušana Konde. Eni so recimo za njegovo smrt okrivili nekdanjo jugoslovansko Službo državne varnosti (SDV), nekoč znano kot Udbo.

V popoldanskih urah nedelje, 1. junija, pa so nekateri isti profili, ki so teden dni prej delili negativne in sovražne objave o Kondi, začeli serijsko širiti objave, da so za njegovo smrt krivi pritiski posameznikov z levega političnega pola.