Lani jeseni je ena najbolj znanih nepremičnin na Bledu, propadajoča zgodovinska vila Rikli, dobila novega lastnika. To je postal podjetnik Tim Mitja Žagar, ki se ukvarja s kriptovalutami. Koliko je plačal zanjo, do zdaj ni bilo znano. Prav tako ne, komu in kam je šla kupnina za vilo, ki je bila vrsto let v lasti Nicholasa Omana, trgovca z orožjem, znanega iz obdobja osamosvajanja Slovenije.
Danes razkrivamo podrobnosti tega posla. V uredništvu necenzurirano.si smo namreč pridobili dokumente, iz katerih je razvidno, da je Žagar za propadajočo vilo plačal najmanj 3,3 milijona evrov. Ta denar je tik pred koncem lanskega leta šel v Gibraltar, britansko ozemlje na skrajnem jugu Pirenejskega polotoka, ki velja za davčno oazo. Prejelo ga je podjetje Labor Concordia, ki ga vodi Mateja Rautner, Omanova življenjska sopotnica.
Toda ta podatek je pomemben še zaradi enega razloga. Kot je znano, je bil Oman pred dobrimi dvajsetimi leti v kazenskem postopku zaradi utaje davkov in pranja denarja. Prav to podjetje iz Gibraltarja pa je imelo v preteklosti ključno vlogo pri reševanju Omanovega premoženja, ki ga je skušala zaseči tudi slovenska država.
Takrat uradno ni bilo znano, kdo stoji za podjetjem. Zdaj objavljamo dokument, ki dokazuje, da je bil to ves čas Oman. Kako mu je torej uspelo iz Slovenije prekanalizirati še zadnje milijone? In kdo sploh je danes 82-letni poslovnež, ki je v tem stoletju polnil tudi strani črne kronike?
Preberite še:
Znani ortoped, zmagovalec stavke, prodaja vilo. Cena: 3,25 mio evrov
Graščak z Bleda, ki je državi prodajal plinske maske
Nicholas Oman, nekdanji "graščak z Bleda" in častnik konzul Liberije, je v Sloveniji najbolj znan po svoji vpletenosti v orožarske posle. V obdobju osamosvajanja je bil osrednji igralec v več aferah. Najbolj znana je bila povezana z zastarelimi plinskimi maskami, ki jih je uvozil v Slovenijo, zanje pa želel od države izterjati skoraj deset milijonov ameriških dolarjev.
Leta 1998 je Oman za Pop TV dejal, da mu je nekdanji minister za obrambo Janez Janša izročil štiri milijone mark gotovine. Že pred tem so Omana preganjali avstrijski, nemški, italijanski, švicarski, ameriški in avstralski organi, pogosto pa se je znašel na Interpolovih tiralicah. Očitali so mu preprodaje orožja, ponarejanje denarja in trgovanje z radioaktivnimi snovmi.
Toda nesporno je, da je Oman po slovenski osamosvojitvi razpolagal z ogromnimi količinami denarja. Že novembra 1991 je na Bledu za 1,8 milijona nemških mark kupil grad Grimšče, nato pa dve leti pozneje še Riklijevo vilo, za katero je plačal 700 tisoč tedanjih mark.
Konec leta 1996 so v njegovo domovanje na Bledu vdrli kranjski kriminalisti, ki so iskali dokaze o sumih pranja denarja. Našli so večjo količino denarja, zlate palice in diamante. Oman je nekaj tednov zatem zapustil Slovenijo, ki je za njim razpisala mednarodno tiralico, vendar jo je po več kot letu dni preklicala.
Preberite še:
Padel je rekord: vila enega najbogatejših Slovencev se prodaja za 6,5 milijona evrov
Sedel v avstralskem zaporu, v Sloveniji pa reševal premoženje
Leta 2001 je bil Nicholas Oman skupaj s pomočniki uradno obtožen utaje davkov in pranja denarja. Toda postopek proti njemu nikoli ni doživel epiloga, saj je pobegnil v Avstralijo. Tam so ga leta 2006 zaradi pedofilije obsodili na šest let zapora.
Ves ta čas je Oman ostal lastnik vile, ki je zaradi propadanja veljala za blejsko sramoto. Julija 2009, ko je sedel v avstralskem zaporu, je hipoteko na Omanovem premoženju v Sloveniji vpisalo podjetje Labor Concordia iz Gibraltarja. Temu naj bi Oman dolgoval 4,3 milijona ameriških dolarjev. Natančneje, terjatev do Omana naj bi od neznane osebe, ki je slovensko-avstralskemu poslovnežu milijone posodila že sredi 90. let, kupilo decembra 2008.
Toda dokumenti kažejo na to, da je bila ta terjatev fiktivna, torej lažna. Podjetje Labor Concordia je bilo namreč v poštnem nabiralniku v Gibraltarju z dva tisoč britanskimi funti kapitala ustanovljeno šele septembra 2008, torek le tri mesece, preden je postalo lastnik terjatve do Omana. Bistvo: zelo verjetno je bilo ustanovljeno zgolj zato, da pomaga Omanu pri obrambi premoženja.
Leta 2009 je bil kazenski postopek proti Omanu zaustavljen. To je pomenilo tudi, da je morala država z njegovim nepremičnin izbrisati plombe oziroma prepovedi obremenitve in prodaje zaradi 1,2 milijona evrov dolga. Podjetje iz Gibraltarja pa je z manevri poskrbelo, da česa podobnega ne bi moglo uspeti tudi morebitnim drugim Omanovim upnikom. Marca 2024 je isto podjetje na blejski vili vpisalo novo, tokrat 10 milijonov evrov vredno hipoteko.
Preberite še:
Vrnitev največjega slovenskega tajkuna: v Izraelu kupuje AI podjetja
Dokumenti: za nabiralnikom v Gibraltarju je stal Oman
Kdo je torej ves čas obvladoval podjetje, ki je zdaj bogatejše še za 3,3 milijonov evrov od prodaje vile? Večer je leta 2013 poročal, da za njim stoji italijanski trgovec z orožjem Lorenzo Mazzega, Omanov poslovni partner. Skupaj sta februarja 1995, v letu genocida v Srebrenici in ofenzive vojske bosanskih Srbov na Bihač, skušala vojnemu zločincu Radovanu Karadžiću prodati ruske raketne sisteme, a do dobave nikoli ni prišlo.
Toda dokumenti kažejo, da je bila direktorica podjetja Labor Concordia ves čas Mateja Rautner, Omanova življenjska sopotnica, ki živi v Avstraliji. V slovenski poslovni javnosti je precej bolj znan njen brat Andrej Rautner, ki slovi po odličnih zvezah v gradbenih, političnih in obveščevalnih krogih držav nekdanje Jugoslavije. Odkupuje nasedle nepremičninske projekte in terjatve v podjetjih, ki so bila na robu stečaja.
Čeprav je dejanski lastnik podjetja Labor Concordia skrit za še enim podjetjem nabiralnikom, je iz več indicev mogoče domnevati, da sta to ali Nicholas ali Mateja Rautner. Denar je v Gibraltar nakazal ljubljanski notar Bojan Podgoršek, ki je urejal posel in pri katerem je novi lastnik deponiral kupnino.
Lastnikom podjetij v Gibraltarju sicer ni treba plačevati davkov na kapitalske dobičke, premoženje ali dividende, razen na posle, izpeljane na Gibraltarju. Pod črto: Omanu ne bo treba plačati nobenega davka. V zadnjih letih so sicer gibraltarske oblasti z drugimi zahodnimi državami sklenile številne dogovore glede razkritja informacij davčnim oblastem in drugim organom, da bi omejili oziroma preprečili davčne utaje in pranje denarja.
Preberite še:
Za podjetjem ključne sodelavke Anžeta Logarja ostali milijoni neplačanih davkov
