Na največjem domačem nepremičninskem portalu se je pred tedni pojavil oglas za "moderno vilo s čudovitim pogledom na Ljubljansko barje in Julijske Alpe". Ta se nahaja v Pijavi Gorici, naselju v občini Škofljica. Njena skupna površina znaša 766 kvadratnih metrov, od tega je približno polovica namenjena bivalnemu prostoru. V treh etažah so ob "opremi višjega cenovnega razreda" še pokriti bazen, prostor za wellness, apartma za goste ...
Oglaševana cena vile je 3,25 milijona evrov. Gre torej za eno najdražjih nepremičnin na območju Ljubljane in okolice, ki so trenutno na prodaj. Tudi zato smo se odločili preveriti, kdo je njen sedanji lastnik. Ugotovili smo, da je to Martin Mikek, znani ortoped, ki ga je v zadnjih mesecih mogoče uvrstiti med zmagovalce stavke zdravniškega sindikata Fides.
Mikek je namreč ustanovitelj Artrosa, enega največjih ortopedskih centrov v državi, ki v zadnjih dveh letih na koncesijo beleži rekordno število ortopedskih pregledov in posegov. Ne le, da zdravniška stavka ni pustila nobenih posledic na delu te klinike. V resnici je bilo obratno: v Artrosu še nikoli pred tem niso opravili toliko storitev, ki jih je plačala javna zdravstvena blagajna.
Kako je Artrosu to uspelo? Ker večina ortopedov, ki dela za to kliniko, prihaja iz javnih bolnišnic.
Preberite še:
Lepo je biti ortoped: če obupate v čakalni vrsti, vas jutri pregledajo za 100 evrov
Zasebne klinike cvetijo, kmalu bodo dohitele javne bolnice
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so se čakalne vrste na področju ortopedije v času zdravniške stavke podaljšale:
- še v začetku aprila je na prvi pregled čakalo 22.786 ljudi,
- prejšnji teden pa jih je bilo že 24.835.
Danes jih je torej dobrih dva tisoč več kot pred pol leta. Za več dni se je podaljšala tudi povprečna čakalna doba pri vseh stopnjah nujnosti.
To je voda na mlin zasebnim klinikam. Te so imele v prvih osmih mesecih letošnjega leta rekordno število ortopedskih obravnav. Bilo jih je 21 odstotkov več kot lani in kar 45 odstotkov več kot leta 2022. Za primerjavo: v istem času so ortopedi, zaposleni v javnih bolnišnicah, delali precej manj kot v preteklosti. Obravnav je bilo namreč kar desetino manj kot pred dvema letoma. Ob takšnem trendu bodo zasebne klinike že leta 2026 po številu ortopedskih obravnav prehitele javne ustanove.
Še en pomemben podatek: le polovica od dva tisoč novih čakajočih se je postavila v vrste v javnih bolnišnicah. Tam jih na prvi ortopedski pregled čaka 5.212. Skoraj 800 novih pacientov pa so dobili koncesionarji, kjer imajo že 4.420 čakajočih. To je mogoče razložiti z njihovim povečanim obsegom dela.
Preberite še:
Ortopedi v času zdravniške stavke še več delajo za zasebnike
Večina ortopedov, ki delajo zanje, prihaja iz javnih ustanov
S polno paro so delali tudi v Artrosu. Prvih ortopedskih pregledov imajo letos skoraj dvakrat več od števila iz prvotnega dogovora z Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Teh je bilo sicer še vedno slabih pet odstotkov manj v primerjavi z letom 2023. Toda zato so v Artrosu opravili praktično enako število ortopedskih posegov, kar 29 odstotkov več operacije rame in 21 odstotkov več artroskopij kolena.
Poleg tega je nemogoče ugotoviti, koliko posegov in pregledov je bilo opravljenih samoplačniško. Iz bilanc Artrosa je namreč razvidno, da večino prihodkov ustvarijo na trgu. Kdo vse opravlja te storitve, ni znano.
Po dostopnih podatkih pa večina ortopedov, ki dela za Artros, prihaja iz javnih bolnišnic. V ljubljanskih in novomeških prostorih Artrosa, ki ima več kot 20 zaposlenih, je letos delalo najmanj devet specialistov ortopedije iz javnih bolnišnic v Ljubljani, Novem mestu, Murski Soboti, Celju, Valdoltri ...
Vsi od prvega do zadnjega imajo še status samostojnega podjetnika, prek katerega delajo za zasebno kliniko. Nekatere od njih je bilo v Artrosu mogoče najti tudi v dopoldanskem času ali celo ob dneh, ko tam vsaj uradno niso imeli ambulante. Spet drugi so bili po podatkih javne zdravstvene blagajne pri popoldanskem delu precej bolj produktivni kot pri dopoldanskem. V Artrosu so opravili precej večje število obravnav oziroma posegov kot v matičnih ustanovah.
Poslovanje družbe Artros
Preberite še:
"Zdravnik mi je rekel: plačaj 650 evrov ali pa čakaj štiri leta"
Rekordni prilivi iz zdravstvene blagajne
Po zakonodaji bi sicer morali zdravniki v javni ustanovi, kjer so zaposleni, opraviti 40 rednih ur dela na teden in nekateri še dežurati osem ur. Nadzora, ali se tega držijo, po naših informacijah ni. Delo drugod pa ne sme presegati osem ur na teden. To pomeni, da bi lahko popoldne ali v prostem času v zasebni kliniki naredili največ 20 odstotkov tega, kar delajo v redni službi.
Iz podatkov ZZZS ni mogoče ugotoviti zahtevnosti obravnav. Tako ni mogoče izključiti možnosti, da so zdravniki v zasebni kliniki opravljali lažje, manj zahtevne obravnave, težje posege pa dopoldne v javnem zavodu.
Tudi zato ne preseneča dejstvo, da ima klinika rekordne prilive iz javne zdravstvene blagajne. Leta 2023 je tako Artros od ZZZS skupaj prejel več kot dva milijona evrov. To je dobrih 600 tisoč evrov več kot leta 2022 in recimo več kot v letih 2017, 2018 in 2019 skupaj.
Od tega je kliniki skoraj pol milijon evrov prinesel interventni zakon v zdravstvu, ki je javne izvajalce pri dodatnem financiranju izenačil s koncesionarji – le da prvim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki so sodelovali v programu. To je še pospešilo delo zdravnikov iz javnih bolnišnic pri zasebnikih.
Preberite še:
Kdo v Ljubljani kupuje luksuzna stanovanja brez kredita
Rekordna izplačila lastnikom, ki so se preselili v Švico
Lani je Artros ob rekordnih 5,7 milijona evrov prihodkov ustvaril skoraj 900 tisoč evrov dobička, kažejo podatki EBONITETE.SI. Približno toliko so si iz klinike v zadnjih dveh letih izplačali njeni lastniki. Koliko samoplačniških storitev so v Artrosu opravili zdravniki, zaposleni v javnih bolnišnicah, ni mogoče ugotoviti. Tako ni mogoče oceniti, kako bo na delo Artrosa vplivalo sprejetje novega zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo zdravnikom iz javnih bolnišnic prepovedal opravljanje samoplačniških storitev pri zasebnikih.
Še več interventnega denarja je prejelo podjetje Morela okulisti, ki je v lasti družine Mikek. Ukvarja se z operacijami dioptrije in sive mrene, za skrajševanje čakalnih vrst na tem področju pa je od države prejelo več kot milijon evrov dodatnega denarja. Tudi to podjetje je imelo v zadnjih dveh letih rekordne prihodke in dobiček.
Jeseni 2022, ob začetku veljavnosti interventnega zakona za skrajševanje čakalnih vrst, je Mikek lastništvo podjetij Artros in Morela Okulisti prenesel na švicarsko podjetje Mirea. To je v lasti družine Mikek. Iz poslovnega registra je razvidno, da ima Mikek odtlej stalno prebivališče prijavljeno v Švici. To je morda tudi eden od razlogov, zakaj se je vilo v Pijavi Gorici odločil prodati.
