Odkar je nekdanji predsednik sveta SDS Anže Logar začel dajati signale, da se odpravlja na samostojno politično pot, je bila njegova tesna sodelavka pri tem projektu Alja Brglez, nekdanja vodja kabineta Janeza Drnovška, pozneje pa Boruta Pahorja. Bila je ena od ustanovnih članic društva Platforma sodelovanja, ki bo temelj Logarjeve bodoče politične stranke. V imenu tega društva je dajala izjave v medijih in nastopala v promocijskem videu.
Medtem ko se slogan Logarjeve platforme glasi "Za prihodnost", pa ima njegova sodelavka, ki se želi vrniti v politiko, sporno poslovno preteklost.
Alja Brglez je bila namreč vrsto let direktorica podjetja, ki je pred desetletjem končalo v stečaju, za seboj pa je pustilo za več kot sedem milijonov evrov neplačanih davkov. To podjetje je bilo v lasti družbe s Sejšelov, davčne oaze v Indijskem oceanu, ki jo je prav tako vodila Alja Brglez. Kot nekdanjo direktorico jo preganja tudi tožilstvo, ki jo je obtožilo kaznivega dejanja poslovne goljufije. Na včerajšnjem začetku sojenja krivde ni priznala.
Kako je podjetje, ki ga je vodila Alja Brglez, pridelalo milijone davčnega dolga? Koliko upnikov je ostalo na suhem? In kaj je ugotovil stečajni upravitelj?
Veliki načrti od Stožic do Brnika
Pisalo se je leto 2004, ko je Alja Brglez kandidirala na prvih evropskih volitvah v Sloveniji. Na prvo mesto liste jo je uvrstila stranka Slovenija je naša, ki jo je ustanovil tedanji koprski župan Boris Popovič, na evropskih volitvah pa je osvojila dobre štiri odstotke glasov. Kmalu zatem je Alja Brglez začasno zapustila politične vode in se odpravila v poslovne.
Skupaj s tedanjim partnerjem, poslovnežem Jurijem Schollmayerjem, sta združila moči v podjetju Red razvoj nepremičninskih projektov. To je bilo pred izbruhom finančne krize eden opaznejših igralcev na domačem gradbeno-nepremičninskem trgu. Leta 2007 je oddalo ponudbo za gradnjo ljubljanskega stadiona Stožice, Schollmayer in Brglez pa sta se zanimala tudi za trgovski del projekta in gradnjo Emonike.
Juriju Schollmayerju in Alji Brglez je nato vendarle uspel veliki met, ki se je pozneje izkazal za usodnega. Šlo je za projekt gradnje trgovskega "outleta" na Brniku. Zanj je podjetje Red-Ing, ki ga je med letoma 2008 in 2010 prav tako vodila Brglez, sklenilo 22 milijonov evrov vredno lizinško pogodbo z družbo Raiffeisen Leasing, ki je financirala tudi druge velikopotezne Schollmayerjeve projekte. Za te obveznosti pa je jamčilo podjetje Red.
Še leta 2009 je podjetje Red ustvarilo 3,6 milijona evrov prihodkov, ob tem pa je imelo za več kot 28 milijonov evrov premoženja. Toda Schollmayerjev imperij se je začel potapljati po sporu z Raiffeisen Leasingom. Sledil je stečaj podjetja Red, ki je večino premoženja že pred tem izgubilo.
Upnikom ostal le drobiž
Na pogorišču podjetja Red, ki ga je Alja Brglez vodila do decembra 2011, ko je že imelo blokiran račun, so upniki v stečajno maso prijavili za več kot 15 milijonov evrov terjatev. Od tega daleč največ država: finančna uprava (Furs) je od podjetja terjala 7,5 milijona evrov.
Toda denarja v stečaju, do katerega je prišlo januarja 2013, ni bilo. Vse, kar je ostalo, je bil propadajoči manjši grad v Loški dolini. Ta je bil na papirju vreden več kot milijon evrov, na koncu pa je spomeniško zaščiten objekt za le 150.000 evrov kupil ljubljanski nepremičninar Miha Kušar.
Bistvo: za več kot 15 milijonov evrov dolgov do upnikov je ostalo brez poplačila. Leta 2014, na vrhuncu obračuna med Schollmayerjem in Raiffeisen Leasingom, ko je prvi celo zahteval stečaj lizinške družbe, je ta sprožila osebni rubež Alje Brglez. Na nepremičninah v Ljubljani in Izoli v njeni lasti je vpisala izvršbo za terjatev v višini 303 tisoč evrov.
Alja Brglez se je leta 2012 vrnila v politiko. Po delu v štabu Boruta Pahorja je po njegovi izvolitvi za predsednika republika postala vodja njegovega kabineta. Toda podjetji Red in Red-Ing nista bili edini, ki ju je pred tem vodila. Najmanj en dokument namreč dokazuje, da je bila tudi zastopnica družbe iz davčne oaze.
Podjetje iz nabiralnika na Sejšelih
Gre za družbo Redsey Ltd., ki je v resnici poštni nabiralnik v Viktoriji, glavnem mestu Sejšelov. Ta je že leta 2008 postala večinska lastnica podjetij Red in Red-Ing, prek katerih sta Brglez in Schollmayer želela izpeljati projekt na Brniku. Kdo je njegov lastnik, uradno ni mogoče izvedeti, saj teh podatkov na Sejšelih javno ne razkrivajo. Iz dokumentov pa je razvidno, da je bila njegova direktorica Alja Brglez.
Stečaj podjetja Red se je končal leta 2020, zato ga ni več mogoče najti na seznamu davčnih dolžnikov. Včeraj pa se je naposled proti Alji Brglez začelo sojenje zaradi poslovne goljufije, ki jo je po zatrjevanju tožilstva kot direktorica podjetja Red storila med letoma 2007 in 2009. Tožilstvo ji očita lažni dogovor, da bo podjetje kupilo zemljišča, ki jih pozneje ni.
"Krivde nikakor ne sprejmem," je Brglez dejala na predobravnavnem naroku. Dveh obravnav se pred tem ni udeležila, ker ji sodišče na nobenega od treh naslovov v Ljubljani ni uspelo vročiti vabila. Sama je pozneje zatrdila, da "se nikoli ni izogibala vročitvi sodnih pisanj", vabila pa da ni prevzela, ker je bila na poletnih počitnicah.
