Višja sodnica Katarina Marolt Kuret, ki je od leta 2017 sodila v zadevah na temo posojil v frankih, pozneje pa je zaradi lastnega posojila v švicarski valuti še sama vložila tožbo proti banki Unicredit, nikoli ne bi smela odločati o tožbah posojilojemalcev. Zaradi konflikta interesov bi se morala sama izločiti iz vseh sojenj.
Tako se je predsednik višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan včeraj odzval na naše razkritje o dvojni vlogi sodnice Marolt Kuret. Iz njegovih besed je mogoče razbrati, da je kršila zakon o pravdnem postopku. V zadevah frank je namreč sodila kljub okoliščinam, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti oziroma objektivnosti.
Danes objavljamo novo dejstvo v zgodbi, ki ravnanje sodnice postavlja še v bolj nenavadno luč. Ko se je namreč Katarina Marolt Kuret naposled odločila za vložitev tožbe proti svoji banki, tega skoraj leto dni ni razkrila svojemu delodajalcu, torej višjemu sodišču v Ljubljani. Zakaj ne, ni jasno.
Jasno je le, da v tem času ni več odločala v zadevah v zvezi s švicarskimi franki, saj je v vseh prejetih zadevah predsedniku sodišča Panjanu predlagala svojo izločitev. Toda pozor: pri tem kot razlog ni navedla dejstva, da sama toži banko, ampak »spremenjeno sodno prakso, ki je bila pred tem v korist bank in ne varčevalcev«.
Je bila torej prav spremenjena sodna praksa, ki jo je kot višja sodnica pomagala utirati tudi sama, glavni razlog, da se je sama odločila tožiti banko? In zakaj se ni iz zadev v zvezi s posojili v frankih izločala že od samega začetka?
Preberite še:
Sodnica, ki je sodila v zadevah frank, zdaj sama toži banko zaradi kredita v švicarjih
Utirala pot sodni praksi, ki ji lahko zdaj koristi
Kot smo že poročali, je Katarina Marolt Kuret v začetku leta 2008 skupaj s soprogom pri banki Unicredit najela 20-letno posojilo v višini nekaj več kot 163 tisoč CHF. To je takrat pomenilo okoli 100 tisoč evrov. Njegova današnja protivrednost znaša 170 tisoč evrov.
Posojilo se je namreč tudi zaradi odločitve švicarske centralne banke, ki od leta 2015 naprej ni več umetno vzdrževala tečaja franka, močno podražilo. Kmalu zatem so na višja sodišča v Sloveniji začele prihajati prve odločitve sodišč prve stopnje glede tožb posojilojemalcev. Leta 2017 je prišlo do prve pravnomočne odločitve, ki je šla v prid banki.
Toda v istem času je senat višjega sodišča v Ljubljani, v katerem je bila Marolt Kuret sodnica poročevalka, odločil drugače. Razveljavil je sodbo okrožnega sodišča, ki je enemu od posojilojemalcev v CHF v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe in izplačilo odškodnine. Zadevo je vrnil v ponovno odločanje prvi stopnji.
Sodna praksa glede kreditov v švicarskih frankih tako dolgo časa ni bila enoznačna. Sodišča so subjektivno presojala glede na posamezne primere. Iz javno dostopnih evidenc je razvidno, da je šla med letoma 2017 in 2019 približno polovica sodb višjih sodišč v prid bankam, polovica pa v prid posojilojemalcem. Ti so tako v tem času zmagali v 20 zadevah.
Preberite še:
Sodišče: profesor bančništva ni vedel, v kaj se spušča pri najemu kredita v švicarjih
Dva sodnika, ki sta tožila banko, predlagala zamenjavo sodišča
Pri kar šestih od 20 zadev, ki so šle v prid posojilojemalcem, je bila v sodnem senatu tudi Katarina Marolt Kuret.
Na višjem sodišču so včeraj pojasnili, da je bila do leta 2023 v devetih zadevah sodnica poročevalka, torej vodja postopka. Po dostopnih podatkih je sodelovala pri skupaj 16 zadevah: pet jih je šlo v prid bankam, 11 pa v prid posojilojemalcem. Leta 2020 so sodišča v zadevah frank začela serijsko presojati v korist bank. Istega leta je bila Katarina Marolt Kuret podpisana pod eno od redkih sodb, ki je šla v prid posojilojemalcem.
V vsem tem času nikoli ni predlagala svoje izločitve, čeprav bi jo po Panjanovi oceni morala.
Pri tem so na višjem sodišču poudarili, da lahko predsednik o izločitvi sodnika odloča le, če takšen predlog prejme. »Sodnik mora torej sam oceniti, ali so v konkretnem primeru podane okoliščine, zaradi katerih v konkretni sodni zadevi ne bi smel soditi,« so pojasnili.
Po naših podatkih sicer Katarina Marolt Kuret ni edina sodnica, ki se je zaradi posojila v frankih odločila tožiti banko. Enako so storili še vsaj trije sodniki. Četudi nihče od teh ni sodil v zadevah frank, sta po naših informacijah dva od teh zaradi izogibanja vsakršnemu dvomu v delo sodne veje oblasti sama zahtevala, da se njuno sojenje prestavi na sodišči, kjer nista zaposlena.
Preberite še:
Zaplinjanje Ljubljane: zakaj so sodili le policistom, ne pa tudi Hojsu in Mahniču
Kaj odgovarja sodnica Marolt Kuret
Zakaj sodnica Marolt torej že leta 2017 ni predlagala svoje izločitve? Na to vprašanje nam ni neposredno odgovorila. "Pred leti sem res odločala v nekaj tovrstnih primerih (v zvezi s frankom, op. a.), upoštevajoč sodno prakso vrhovnega sodišča, ki pa je bila v korist banke in ne potrošnikov," nam je sporočila.
Da sicer na višjem sodišču v Ljubljani skoraj leto dni niso vedeli za tožbo Katarine Marolt Kuret zaradi posojila v frankih, je razvidno iz pojasnil, ki smo jih prejeli od sodnice in višjega sodišča:
- sodnica nam je tako potrdila, da je tožbo proti banki na okrožno sodišče v Celju vložila v začetku leta 2024. "Zadeva je v uvodni fazi in je sodišče še ni pričelo obravnavati," nam je sporočila Katarina Marolt Kuret.
- Na višjem sodišču pa so nam pojasnili, da so za tožbo prvič izvedeli iz njenega predloga za izločitev v mesecu novembru 2024.
Od februarja 2024 naprej se je sodnica Marolt Kuret iz zadev frank izločala zaradi "spremenjene sodne prakse". Že leto dni prej se je sicer tehtnica na slovenskih sodiščih zaradi nove sodne prakse v EU v veliki meri začela nagibati v prid posojilojemalcem. Višja sodišča so v veliki večini spreminjala sodbe prve stopnje in kreditne pogodbe v frankih razglašala za nične.
Sodni svet: Vaš novinarski prispevek bomo obravnavali
Šele takrat, natančneje februarja 2024, se je sodnica Marolt Kuret začela izločati iz teh zadev. Hkrati je tudi sama vložila tožbo proti banki Unicredit. Do tega je imela kot posojilojemalka vso pravico.
A potencialno zelo sporno je naslednje dejstvo: Katarina Marolt Kuret je tožbo vložila šele po tem, ko se je v Sloveniji sodna praksa zelo nagnila v prid posojilojemalcem, pri čemer jo je sama kot višja sodnica pomagala utirati v to smer. Višja sodišča namreč ob razveljavitvah sodb običajno sodiščem prve stopnje naložijo tudi, kako naj odločajo ob ponovnem presojanju.
Iz pojasnil višjega sodišča sicer ni mogoče razbrati, da bi se po tem, ko jim je Katarina Marolt Kuret povedala za svojo tožbo, odločili za kakršen koli ukrep, recimo revizijo njenega dela v sojenjih v zadevi frank.
Prav tako o tem očitno niso obvestili Sodnega sveta, ki skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva. "Vaš prispevek bo Sodni svet obravnaval na naslednji seji 6. marca 2025 v okviru zadev Mediji in sodstvo in po potrebi sprejel določeno stališče oziroma se odločil glede morebitnega nadaljnjega ukrepanja," nam je po pooblastilu predsednice Sodnega sveta Urške Kežmah odgovoril njegov generalni sekretar Domen Horvat.
