V Ribnici ni vode za Rome brez integracije. A kam je šel naš denar zanjo?

Občine, kjer se nahajajo romska naselja, vsako leto od države skupaj prejmejo več milijonov evrov, ki bi jih morale porabiti za financiranje podpore in integracije Romov. Gre za denar, ki je v prvi vrsti namenjen izboljšanju pogojev življenja v teh naseljih. 

Toda v praksi temu še zdaleč ni tako. Eden takšnih primerov je občina Ribnica, ki jo od leta 2018 vodi Samo Pogorelc, v zadnjem času eden od županov, ki od države najglasneje zahteva ukrepe v povezavi z "romsko problematiko". Širši javnosti je postal znan junija letos, ko sta ga na gasilski veselici napadla dva pripadnika romske skupnosti in ga poškodovala.

Občina Ribnica je tako samo v zadnjih dveh letih za podporo in integracijo romskega prebivalstva od države dobila 446 tisoč evrov. Za Rome je uradno namenila 377 tisoč evrov, torej okrog 85 odstotkov tega denarja. Toda pozor: od tega je za ureditev romskih naselij v tem času namenila le 36 tisoč evrov. 

V istem obdobju je občina Ribnica po lastni zaslugi ostala tudi brez dodatnega denarja za financiranje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Razlog: na posebnem javnem razpisu, na katerem so lahko občine pridobile do 250 tisoč evrov, so se v Ribnici prijavili s projektom, vrednim 750 tisoč evrov, ki naj bi ga v celoti financirala država. Na ministrstvu za kohezijo, ki ga vodi Aleksander Jevšek, so zato prijavo občine Ribnica kot edino izločili. 

Kako so torej v Ribnici porabili državni denar, namenjen za aktivnosti, povezane z Romi?

Preberite še:
Župan Brežic krivdo vali na državo, denar za Rome pa porablja za vse drugo

Za urejanje treh romskih naselij porabili le drobiž

V občini Ribnica po zadnjih ocenah živi 220 pripadnikov romske skupnosti. Pretežno živijo v treh naseljih, ki so zrasla nezakonito, lastniško in komunalno pa so neurejena. 

Njihove legalizacije so se v Ribnici lotili leta 2021. Torej šele po tem, ko je tedanja vlada Janeza Janše s spremembo zakonodaje občinam zagotovila dodatna sredstva za kritje stroškov, povezanih z Romi. Iz občinskih proračunov v letih pred tem ni razvidno, da bi za urejanje "romske problematike" letno porabili več kot nekaj tisoč evrov na leto.

Za začetek so v Ribnici takrat za dobrih 15 tisoč evrov naročili "strokovne podlage za urejanje romskih naselij". Po študiji, ki jo je naročila občina Ribnica, je bila za naselje Lepovče predvidena možnost selitve na katero od drugih lokacij. Naselje Goriča vas bi ostalo na sedanji lokaciji, naselje Otavice pa bi se pridružilo enemu od večjih naseljih. Tem rešitvam pa so ostro nasprotovali okoliški krajani.

Na papirju visoke številke, v praksi ravno obratno 

Občinski svet v Ribnici je septembra lani potrdil program ukrepov za reševanje položaja romske skupnosti. V njem je poimensko navedena serija "kratkoročnih ukrepov", ki naj bi jih izvedli poleg "urejanja romskih naselij", samo zanje pa naj bi v lanskem letu šlo 357 tisoč evrov.

Kot je razvidno iz zaključnega računa proračuna občine Ribnica za leto 2024 in podatkov, ki jih je ta posredovala vladnemu uradu za narodnosti, je bila dejanska številka porabljenih sredstev bistveno nižja.

To je odločanje zavleklo, enako pa tudi urejanje osnovne komunalne infrastrukture. V številkah: lani je občina Ribnica v rebalansu proračuna, ki je bil sprejet junija, za "ureditev romskih naselij" predvidela več kot 64 tisoč evrov. Na koncu je porabila zgolj polovico tega zneska.

Preberite še:
Kako je težave z Romi neuspešno reševal Hojsov šef policije

Kam je šel državni denar za integracijo Romov 

Ta denar je šel za sečnjo nevarnih dreves, privoz in odvoz kontejnerjev za kosovne odpadke, električno infrastrukturo in nakup hidrantnega priključka s števcem "z namenom, da se prebivalcem omogoči še eno izmed možnosti za dostop do pitne vode".

Še lani je sicer župan Pogorelc ob pozivih, naj občina v romskih naseljih zagotovi osnovno komunalno infrastrukturo, odvrnil, da se bo to zgodilo takrat, ko bo "integracija stekla in jo bo mogoče čutiti na terenu". 

Toda očitno je "na terenu ni bilo mogoče čutiti", četudi se je količina državnega denarja, namenjenega prav integraciji, v zadnjih letih strmo povečevala. Še leta 2021 je občina za ta namen prejela 55 tisoč evrov, leto pozneje 115 tisoč evrov, leta 2023 186 tisoč evrov in lani 260 tisoč evrov. Za primerjavo: občina Ribnica je imela lani 13 milijonov evrov prihodkov.

Kot je razvidno iz pojasnil, ki jih je občina posredovala vladnemu uradu za narodnosti, je največji del tega denarja v letu 2023 šel za financiranje dejavnosti vrtca Ribnica, namenjenih romskim otrokom (42 tisoč evrov). Približno 35 tisoč evrov je občina namenila za stroške popravkov občinskega prostorskega načrta, 16 tisoč evrov pa za sofinanciranje materialnih stroškov osnovne šole in mobilnega pedagoga glede na delež romskih otrok.

Preberite še:
Kam v občini Krško kanalizirajo državni denar za Rome

Oddali prijavo, za katero so vedeli, da bo neuspešna

V letu 2024 pa je občina ob vrtcu največji del tega denarja namenila za stroške dela zaposlenih na občini in financiranje zaposlitve strokovnega delavca za integracijo Romov preko Centra za socialno delo Ribnica. Kot že omenjeno, v teh dveh letih je občina za urejanje treh romskih naselij namenila le 36 tisoč evrov.

Tudi za to obstaja razlog. Lani so Romi zahtevali, da občina v dveh njihovih naseljih uredi vodovodno infrastrukturo. Toda župan Pogorelc je takrat napeljavo vode v naselje pogojeval s tem, da morajo Romi pred tem izpolniti določene obveznosti: očistiti naselje, določiti meje parcele, ki so jo sicer odkupili od zasebnika, otroke pa pošiljati v šolo in vrtec. Šele potem bi bil, tako župan, možen dogovor o pitni vodi.

V istem času, novembra lani, se je občina zaradi nasprotovanja lokalne skupnosti odločila, da bo legalizacijo romskih naselij umaknila iz sprememb prostorskega načrta. Takrat je ministrstvo za kohezijo objavilo tudi javni razpis financiranje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Kot je tedaj zatrjeval župan Pogorelc, bi za vsa tri naselja potrebovali 1,5 milijona evrov, občina pa naj bi se na razpis prijavila s projektom za eno naselje.

Na razpisu je bilo mogoče pridobiti največ 250 tisoč evrov državnih sredstev, pri čemer bi večino stroškov projekta morale pokriti občine. Toda je občina Ribnica se je prijavila s projektom, vrednim kar 750 tisoč evrov, za katerega v nasprotju z razpisnimi pogoji ni zagotovila niti evra lastnih sredstev. 

Na ministrstvu so zato njeno prijavo kot edino izločili kot "nedovoljeno", župan pa je to odločitev komentiral z besedami, naj "od zdaj naprej bivalne težave naših Romov rešujejo neposredno na ministrstvu".