Kako je šolski minister obogatel s prodajo fakultete, ki jo plačuje država
Razkrivamo, koliko je sedanjemu ministru za izobraževanje Borutu Rončeviću in njegovim sodelavcem pred volitvami prinesla prodaja fakultete, ki jo v pomembni meri financira država.
Borutu Rončeviću, sedanjemu ministru za izobraževanje, znanost in mladino, je nekaj mesecev pred volitvami uspelo dokončati življenjski posel.
Oktobra lani je namreč v celoti izstopil iz lastništva Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ), ki jo je skupaj z Matejem Makarovičem in Matevžem Tomšičem ustanovil leta 2006, v pomembni meri pa se financira z javnim denarjem. Kupila jo je Alenka Žnidaršič Kranjc, ena od najbogatejših Slovenk in lastnica Prva Group, ki se ukvarja z zavarovalništvom in upravljanjem pokojninskih skladov.
Rončević, Makarovič in Tomšič, ki so vrsto let povezani z vladajočo SDS, so posel izpeljali v dveh delih. Prvih 51 odstotkov lastništva so prodali že leta 2024. Toda do zdaj ni bilo znano, koliko denarja so zaslužili s prodajo zasebne fakultete, ki jo financira država.
Danes razkrivamo, da je posel Rončeviću in drugim solastnikom skupaj prinesel vsaj dva milijona evrov. To pa pomeni, da je zgolj sedanji minister prejel več sto tisoč evrov kupnine. Toda pozor: Rončević in sodelavci so tudi po prodaji ostali povezani s fakulteto. V lasti so namreč obdržali prostore, ki jih ta po novem najema.
Kako so torej Rončević in sodelavci izpeljali posel z Alenko Žnidaršič Kranjc? In koliko denarja jim je ta plačala?
Preberite še:
Od Širclja do Mijiča: kako je desnica »padla« pri davkih in korupciji
Državni uradnik, ki je imel v lasti fakulteto
FUDŠ, zasebni visokošolski zavod, ki izvaja programe s področja družboslovja, je lani ustvaril rekordnih 3,5 milijona evrov prihodkov, od tega je skoraj polovico prejel iz javnih virov. V zadnjem desetletju je fakulteta skupaj prejela skoraj 11 milijonov evrov javnega denarja - največ od resornega ministrstva in javne agencije za raziskovalno dejavnost.
Rončević, Tomšič in Makarovič so fakulteto, ki državni denar za svoje študijske programe prejema prek koncesij, ustanovili v času prve vlade Janeza Janše. Vrsto let so veljali za nekakšne domače pionirje zasebnega visokega šolstva, ki so SDS pomagali pri ustvarjanju medijske politike in utrjevanju njene ideologije.
Med njimi je imel ključno vlogo Rončević. V času druge Janševe vlade je bil vodja direktorata za visoko šolstvo in znanost na ministrstvu za izobraževanje, ki ga je vodil Žiga Turk (SDS). V času tretje Janševe vlade pa je postal predsednik nadzornega sveta RTV Slovenija. Bil je tudi član Zbora za republiko in komisije na ministrstvu za kulturo, ki je odločala o financiranju medijev.
Ves ta čas so Rončević, Tomšič in Makarovič gradili posel v zasebnem šolstvu. Na Rončevića so leteli očitki, da je kot državni uradnik oblikoval visokošolsko politiko, ki je njegovi fakulteti prinašala finančne koristi.
Preberite še:
Vaših deset tisoče evrov za vojno proti slovenskim medijem
51 odstotkov fakultete prodali za milijon evrov
Največ prahu je dvignil javni razpis za podelitev koncesij leta 2012 in 2013, na katerem je FUDŠ prejela kar tretjino vseh razpisanih sredstev. Rončević je takrat zatrjeval, da se je iz vseh razpisov izločil. Leta 2022 pa je tretja Janševa vlada na Rončevićevo pobudo tik pred koncem mandata v Novem mestu ustanovila javni zavod Rudolfovo v Novem mestu in mu namenila dobrih pet milijonov evrov denarja.
Toda po zamenjavi oblasti so se Rončevič in sodelavci odločili, da bodo svojo naložbo unovčili. Njihov Inštitut INTEA, preko katerega so lastniško obvladovali FUDŠ, je aprila 2024 s podjetjem AZ Deos v lasti Alenke Žnidaršič Kranjc podpisal pogodbo o prodaji 51-odstotnega deleža v tem zasebnem zavodu. O tem je takrat prvi poročal Reporter.
Javno nikoli ni bilo znano, koliko denarja so prejeli za delež. Toda po naših podatkih je kupnina za polovični delež znašala natanko milijon evrov. Preostali delež je ostal v rokah Rončevića, Tomšiča in Makaroviča, a so se z Alenko Žnidaršič Kranjc dogovorili za nakupno opcijo.
Dobro leto dni pozneje jo je tudi uveljavila. Oktobra 2025 je tako od Inštituta INTEA odkupila še preostali 49-odstotni delež in postala edina lastnica FUDŠ.
Preberite še:
Logarjevi dali dva milijona hčeri Ročnika, ki ga je reševala pred državo
Koliko so zaslužili Rončević in sodelavci
Celotne kupnine, ki jo je prejel Inštitut INTEA, ni mogoče ugotoviti. Že decembra, takoj po dokončani prodaji, so ga namreč Rončević, Tomšič in Makarovič poslali v likvidacijo, zato jim za leto 2025 ni bilo treba oddati zaključnih bilanc.
Medtem je iz poslovnih podatkov novega lastnika mogoče sklepati, da je bil posel vreden vsaj dva milijona evrov:
- podjetje AZ Izobraževanje, na katerega je AZ Deos pred tem prenesel svoje naložbe v izobraževalni dejavnosti, je imelo pred nakupom 49-odstotnega deleža v FUDŠ za 3,4 milijona evrov finančnih naložb.
- po nakupu se je vrednost teh naložb povečala na 6,8 milijona evrov. Ker je podjetje AZ Izobraževanje vmes kupilo le dve manjši naložbi v vrednosti nekaj sto tisoč evrov, je zelo verjetno, da je največji del povečanja vrednosti povezan prav z nakupom preostalega deleža v FUDŠ.
Tu pridemo do naslednjega vprašanja: koliko denarja so na svoje račune prejeli Rončević, Tomšič in Makarovič? Tudi to uradno ni znano.
Jasno pa je, da si je Rončević novembra 2025, takoj po končani prodaji FUDŠ, od Inštituta INTEA izposodil 250.000 evrov. Po javno dostopnih podatkih je Rončević že konec lanskega leta prek svojega podjetja v Novem mestu od nekdanjega poslanca Zaresa Francija Keka kupil poslovni prostor in stanovanje, ki ju zdaj oddaja.
Preberite še:
V posmeh prevaranim delavcem: poslanec Boris Mijič vozi nov audi Q8 #foto
Prodali fakulteto, zdaj ji oddajajo prostore
Še pred tem so ustanovitelji fakultete poskrbeli za njene nepremičnine. Februarja 2024, dva meseca pred prodajo večinskega deleža v FUDŠ, so jih prenesli na nov zavod, ki so ga poimenovali INTEA Infrastruktura.
Ta je imel konec lanskega leta za 1,8 milijona evrov premoženja v obliki danih posojil in poslovnih prostorov v Novi Gorici. Lani je zavod ustvaril 175 tisoč evrov prihodkov in 37 tisoč evrov čistega dobička.
Iz letnega poročila FUDŠ za leto 2025 je razvidno, da imajo za prostore, ki so zdaj v lasti nekdanjih lastnikov, sklenjeno najemno pogodbo za obdobje do leta 2030. Kolikšno najemnino plačujejo zanje, ni navedeno. Le to, da so za ta namen plačali nekaj več kot 24 tisoč evrov varščine.
