Piranska afera: Matozovi prijatelji dobili zeleno luč župana v uri in pol

Piranski župan Andrej Korenika je odločitev, da občina ne bo uveljavila predkupne pravice za palačo Trevisini, s čimer je ta lahko prešla v last prijateljev ministra za notranje zadeve Francija Matoza, sprejel v slabi uri in pol.

To je razvidno iz dokumentov, ki smo jih po razkritju zgodbe o prodaji ene najznamenitejših zgradb v Piranu, pridobili v uredništvu necenzurirano.si. Gre za nov indic, ki nakazuje, da je šel župan pri tem poslu močno na roke novima lastnikoma palače: Patriku Ceglarju in Damjanu Kozjaku. Oba sta povezana z Matozom. Poročali smo že, da je Matoz le tri tedne pozneje županovo soprogo Tino Korenika imenoval za načelnico Upravne enote Koper.

Po zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3) je imela občina za odločitev o tem, ali bo uveljavila predkupno pravico za palačo, na voljo 30 dni. V tem času bi morala preveriti ponudbo, finančne posledice morebitnega nakupa in javni interes. Ne le, da tega na občini niso storili. O ponudbi za nakup, ki jo je dobil od novih lastnikov palače, župan ni obvestil ne občinskega sveta ne javnosti. 

Še nekaj dni nazaj je sicer župan Korenika v daljšem zapisu na družbenem omrežju Facebook komentiral »številne neresnice in teorije zarote o tem, kako naj bi dovolil, da je občina palačo izgubila.« »Ne prosim vas, da mi karkoli verjamete na besedo. Prosim vas, da preverite datume, dokumente in zakon,« je poudaril.

To smo tudi storili. Kaj smo torej odkrili pri preverjanju datumov in dokumentov?

Preberite še:
Večmilijonska prodaja palače v Piranu: vse akterje povezuje Franci Matoz

Pošljejo ponudbo. Le uro in pol pozneje že dobijo odgovor

Kronologija dogajanja je šla takole: 

1) V družbi BKS Leasing, za katero sta se več mesecev skrivala dejanska kupca palače Trevisini, torej Ceglar in Kozjak, je 1. junija letos nastal dokument z imenom »ponudba v odkup nepremičnine občini kot nosilki predkupne pravice«.

2) Tri dni pozneje, 4. junija, ob 13.43, je družba BKS Leasing na splošni elektronski naslov občine poslala ponudbo za odkup palače. To dokazuje tudi občinski žig na dokumentu. Naslovnik: občinski urad za nepremičnine in stanovanjsko politiko.

3) Še isti dan, le nekaj minut pozneje, so na občini prejeli dokument in ga posredovali v nadaljnjo obravnavo.

4) Toda pozor: župan Korenika, ki je imel isti dan tudi druge obveznosti, je praktično takoj po tem, ko je občina prejela ponudbo, izdal sklep, da »Občina Piran ne sprejema ponudbe za odkup«.

5) Ta sklep so na občini še istega dne, ob 15.13, skenirali. Ali so ga poslali na BKS Leasing, ni mogoče ugotoviti. 

Bistvo: med uradnim prejemom ponudbe BKS Leasinga do županovega sklepa je minila zgolj slaba ura in pol. Kako je to mogoče?

Preberite še:

Ovira za Matozove prijatelje: na poti jim stoji pravilnik iz leta 1977

Pri županu vedeli, da je v ozadju posla Matozov prijatelj

V obrazložitvi sklepa, ki ga je v zgodnjih popoldanskih urah 4. junija sprejel župan, je mogoče prebrati, da so na občini v zvezi s ponudbo preverili prostorske akte in vpogledali v veljavno prostorsko dokumentacijo. Po obravnavi vloge so nato sklenili, da občina ponudbe ne sprejema in predkupne pravice ne uveljavlja.

Kako so lahko občinske službe vse našteto opravile v manj kot uri in pol, ni jasno.

Obenem so v BKS Leasingu v ponudbi za odkup, ki jo je takrat prejela občina, prvič uradno razkrili tudi ime dejanskega kupca. Gre za ljubljansko podjetje Finalda Invest, ki je v lasti Damjana Kozjaka. Gre za dolgoletnega poslovnega partnerja Francija Matoza pri projektu Vila Virginia v Piranu. Poročali smo že, da je Matoz od leta 2024 odvetnik občine Piran, kot odvetnik pa je župana Koreniko zastopal v zasebnem zemljiškem sporu.

Toda na občini so že pred tem vedeli, da se v ozadju družbe BKS Leasing skriva Kozjak. V začetku maja je namreč občinski urad za gospodarske javne službe, promet in okolje po pooblaščencu zahteval določitev projektnih pogojev za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti obstoječe palače Trevisini v hotel. V tej vlogi je kot investitor navedeno podjetje Finalda Invest, ki takrat sploh še ni bilo lastnik nepremičnine.

Preberite še:
Franci Matoz, kralj nepremičninskih poslov v Piranu: svetuje občini in investitorjem

Župan zanika, da se gre politično trgovino z Matozom

3. junija, torej dan preden je občina prejela uradno ponudbo za odkup, je občinski urad sporočil, katere pogoje mora projektant pri nadaljnjem projektiranju upoštevati. Je torej Korenika vedel, o čigavem poslu odloča? In kdo ga je takrat prosil za hitrejše odločanje glede uveljavitve predkupne pravice?

Za primerjavo: ko je februarja letos palačo od njenega dolgoletnega lastnika, zavarovalnice Generali, kupovala družba BKS Leasing, je občina za odločitev o neuveljavitvi predkupne pravice potrebovala skoraj teden dni. Ponudbo je župan prejel 12. februarja, s sklepom pa jo je zavrnil 18. februarja, torej šest dni pozneje. 

Po izbruhu afere in našem razkrivanju tesnih povezav med glavnimi akterji prodaje palače Trevisini, je sicer župan zanikal, da bi šlo za politično trgovino. Kot dokaz temu, da gre pri vsem le za »teorijo zarote«, je poudaril, da je občina »izdala negativno mnenje o skladnosti predlagane spremembe namembnosti palače v garni hotel«. O tem mnenju smo poročali v ponedeljek.

Kljub temu naši viri na občini Piran opozarjajo, da naj bi bil Korenika nejevoljen, ko je izvedel za negativno mnenje občinskih služb. Te so se pri presoji sklicevale na »pravilnik o izvajanju asanacijskega načrta mesta Pirana«. Ta za območje Kidričevega nabrežja, kjer stoji palača Trevisini, predvideva kulturno-umetniško dejavnost.

Preberite še:
Država rešuje bioplinarne v lasti Madžarov, ki so Matozu plačali milijone

Občina lahko namembnost še vedno spremeni

Kaj je pri tem ključno? Da zgodba kljub negativnemu mnenju občinskih služb še ni zaključena. Postopek za spremembo namembnosti je namreč še vedno v teku. To pomeni, da imata nova lastnika še vedno čas za to, da občino prepričata v drugačno mnenje.

V tej luči so zelo zanimiva tudi pojasnila, ki so jih iz županovega kabineta v teh dneh posredovali medijem. Na vprašanje o namenski rabi so odgovorili: »Pogoji, ki jih je določila občina ob nekdanji prodaji Gea Collegeu, niso izhajali iz prostorskih aktov, občina jih je določila kot tedanja lastnica.« 

Dodali so, da je namenska raba palače opredeljena za turizem in stanovanja. To odpira prostor za domnevo, da se županova ožja ekipa ne strinja z mnenjem občinskih služb. Obenem pa odpira vrata, da bi lahko občina svoje prvotno negativno mnenje spremenila in prižgala zeleno luč za preureditev palače Trevisini v hotel.