Slovenski Watergate: Damjan Žugelj s sodelavci iz SDS v sodni preiskavi

Zgodba o zlorabi urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD), ki je pod vodstvom izbranca SDS Damjana Žuglja nezakonito brskal po bančnih računih več kot stotih ljudi in podjetij v Sloveniji, se po skoraj treh letih seli na sodišče.

Kot so nam včeraj potrdili na specializiranem državnem tožilstvu, je okrožno sodišče v Ljubljani v tej zadevi avgusta letos uvedlo sodno preiskavo zoper šest fizičnih oseb, ki jih sumijo storitve več kaznivih dejanj. Njihovih imen ne razkrivajo. Po naših informacijah pa gre za Žuglja in nekdanje uslužbence urada, med katerimi so tudi člani SDS.

Gre za tako imenovano zadevo Telemach, med katero je bil glavna tarča Žugljevega urada srbski medijski mogotec Dragan Šolak, ki je imel takrat v Sloveniji v lasti telekomunikacijskega operaterja Telemach in spletni portal N1. Šolaka so se na uradu lotili z verjetno najbolj množičnim pridobivanjem podatkov z bančnih računov v zgodovini Slovenije, ne da bi za to imeli kakršno koli zakonsko podlago.

Iz pojasnil tožilstva še izhaja, da Žugelj s sodelavci na uradu ni osumljen samo zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, za kar jim grozi do tri leta zaporne kazni. Po novem jim namreč očitajo tudi zlorabo osebnih podatkov. To pomeni, da naj bi nepooblaščeno vstopali v računalniško bazo in iz nje pridobivali podatke. Za to pa je zagrožena še višja, do petletna zaporna kazen.

Do kakšnih ugotovitev so torej prišli na tožilstvu? In kdo na uradu je z Žugljem sodeloval pri spornih dejanjih?

Preberite še:
Janšev direktor, ki je vohljal za Vučića, našel zatočišče v Srbiji

Ena največjih zlorab državnih institucij v zgodovini Slovenije

Afera slovenski Watergate, ena največjih zlorab katerekoli državne institucije v zgodovini samostojne države, je izbruhnila spomladi 2023. Takrat je portal N1 razkril, da kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) preverjajo ravnanje nekdanjih vodilnih na uradu za preprečevanje pranja denarja. Sumili so, da so v okviru postopka proti družbi Telemach nezakonito pridobili podatke o več kot 200 transakcijskih računih.

Povod za tako obsežno zbiranje podatkov je bila anonimna prijava, natipkana na enem samem listu papirja in napisana v angleščini. V njej so bila podjetja iz skupine Telemach obtožena pranja denarja in davčnih utaj. Telemach je del skupine United Group, ki jo je takrat obvladoval Dragan Šolak, lastnik več medijev v državah nekdanje Jugoslavije.

Urad pod vodstvom Žuglja je postopek proti Šolaku sprožil konec novembra 2021. Zgolj v treh tednih je pridobil podatke o bančnih računih več kot stotih podjetij in posameznikov. Med njimi so bili poleg Šolaka tudi Branko Čakarmiš, takratni direktor Pro Plusa, izdajatelja Pop TV in Kanala A, Tomaž Drozg, tedanji lastnik medijske hiše Adria Media, srbski opozicijski politik Dragan Đilas in njegov brat Gojko Đilas.

Bistvo: urad pred začetkom postopka ni imel nobenih indicev, da bi ti posamezniki ali druga podjetja in ljudje, katerih račune je preverjal, prali denar ali bili kakor koli povezani z drugimi kaznivimi dejanji.

Preberite še:
"Ne morem izključiti, da so na uradu vzporedno zbirali podatke z bančnih računov"

Sodišče kar tri leta odločalo o zahtevi za sodno preiskavo

Ko je urad pridobil to množico podatkov, je skupaj s finančno upravo (Furs) proti Šolaku vložil kazensko ovadbo. Toda tožilstvo je Žugljevo ovadbo zavrglo. Policija pa je nato začela preverjati, ali je pri pridobivanju podatkov prišlo do zlorabe položaja in ali je del zbranih podatkov res izginil.

Jeseni 2023 so kriminalisti NPU Žuglja in njegove sodelavce kazensko ovadili zaradi suma zlorabe uradnega položaja oziroma uradnih pravic. Januarja 2024 je specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo.

Toda zadeva se je nato ustavila na sodišču. Skoraj leto dni se ni zgodilo nič. Novembra 2024 so nam na okrožnem sodišču v Ljubljani potrdili, da »zadeva zaradi obravnavanja prednostnih zadev še ni prišla na vrsto«. Šele avgusta 2025 so končali z zaslišanjem vseh obdolženih. Avgusta letos, torej natanko leto dni pozneje, je sodišče naposled uvedlo sodno preiskavo.

Toda ta odločitev še ni pravnomočna. »Stranke z vsebino odločitve še niso seznanjene, saj so se sodna pisanja za posamezne osumljene na sodišče vrnila kot nevročena,« so nam pojasnili na sodišču. Kdo od osumljenih ne prevzema sodne pošte, niso razkrili.

Preberite še:
Koga vse je obveščal Žugelj

Žugelj ima v Srbiji podjetje brez prihodkov in novo luksuzno stanovanje 

Ob tem velja opozoriti, da se je prvoosumljeni Damjan Žugelj po zamenjavi oblasti leta 2022 in odhodu s položaja direktorja urada preselil v Srbijo. Tam je ustanovil podjetje Axisdamm Advisory, ki se uradno ukvarja s poslovnim svetovanjem. Četudi do zdaj uradno ni ustvarilo praktično nobenih prihodkov, ima v Srbiji odprta dva bančna računa.

Tik pred letošnjimi volitvami se je Žugelj preselil v stanovanje v novi zgradbi v beograjski četrti Zvezdara, ki jo je prodajalec oglaševal kot »luksuzno novogradnjo« na »odlični lokaciji« blizu središča mesta. Stanovanja v tem objektu so bila na prodaj tudi za več kot 200 tisoč evrov.

Parlamentarna komisija je pozneje ugotovila, da je Žugelj v mesecih pred volitvami v Srbiji in Sloveniji leta 2022 z urada odnašal dokumentacijo, označeno s »tajno«, jo prenašal čez mejo in izročal organom v Srbiji. Ti so se takrat z iskanjem in dostavljanjem podatkov, ki bi obremenili predsednika tedaj novoustanovljenega Gibanja Svoboda Roberta Goloba, neposredno vpletali tudi v parlamentarne volitve v Sloveniji.

Preberite še:
Pakt Vućić-Janša za lov na Goloba in srbsko opozicijo 

Brskala po računih, zdaj je članica sveta UKC

Del najožje Žugljeve ekipe je bila tudi članica SDS Simona Kaučič. Ta je na urad prišla v času tretje Janševe vlade. Kmalu po tem, ko je bil Žugelj imenovan za direktorja urada, je že postala vodja sektorja za sumljive transakcije, torej osrednjega presečišča vseh informacij, ki prihajajo na urad. Za ta položaj ni imela praktično nobenih strokovnih kompetenc. 

Julija 2022, kmalu po zamenjavi oblasti, je Kaučič prejela izredno odpoved delovnega razmerja. To je izpodbijala na sodišču, a neuspešno.

A s tem njena politična pot ni bila končana. SDS jo je letos uvrstila na svojo listo kandidatk za poslanko na državnozborskih volitvah. Čeprav je kandidirala v okraju, kjer ji ni uspelo priti v državni zbor, je kmalu dobila novo pomembno funkcijo.

Konec avgusta jo je Janševa vlada imenovala za članico sveta UKC Ljubljana, največje bolnišnice v državi. To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je sodišče zoper Kaučič uvedlo sodno preiskavo. Kmalu zatem je v UKC Ljubljana sledila tudi zamenjava vodstva.

Brskali tudi po računih novinarjev necenzurirano.si

Zadeva Telemach ni bila osamljen primer. Urad je na enak nezakonit način brskal tudi za bančnimi podatki ljudi, ki zaradi političnih, poslovnih ali drugih razlogov niso bili po volji vrha SDS. 

Tarče urada so tako bili tedanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič, novomeški škof Andrej Saje, podpredsednik upravnega odbora Save Dejan Rajbar, predsednik uprave Športne loterije Luka Steiner, novinarji našega portala ... 

Vzorec je bil pri vseh isti: urad je postopek uvedel na podlagi anonimke, ki se je izkazala za laž. Le v zadevi necenzurirano.si je za formalno pokritje uporabil prijavo Roka Snežiča. Ti podatki so bili sicer tik pred volitvami leta 2022 objavljeni na spletnih portalih, ki so jih takrat obvladovali v stranki SDS.

Preberite še:
Kako je Žugljev urad s pomočjo Snežiča brskal po računih novinarjev necenzurirano.si