Ovira za Matozove prijatelje: na poti jim stoji pravilnik iz leta 1977

Zgodba o palači Trevisini, eni najbolj znanih zgradb v Piranu, ki je po seriji preprodaj prešla v last podjetnikov, povezanih z ministrom za notranje zadeve Francijem Matozom, dobiva novo nadaljevanje. 

Danes namreč razkrivamo, da sta nova lastnika palače, Patrik Ceglar in Damjan Kozjak, že takoj po nakupu Upravno enoto Piran zaprosila za dovoljenje, da bi jo lahko predelala v garni hotel.

Za takšno spremembo namembnosti palače potrebujeta tudi pozitivno mnenje Občine Piran, ki jima je šla do zdaj močno na roko. Kot smo že poročali, se je župan Andrej Korenika pred prodajo palače junija odrekel uveljavitvi predkupne pravice. Le tri tedne pozneje je Matoz, dolgoletni Kozjakov poslovni partner, za načelnico Upravne enote Koper imenoval županovo soprogo Tino Korenika.

Toda zdaj so načrti Ceglarja in Kozjaka, ki ju je nakup palače stal manj kot dva milijona evrov, naleteli na visoko oviro. Kot razkriva dokument, ki ga objavljamo, so jima na uradu za prostorski razvoj in načrtovanje v Piranu sredi avgusta prižgali rdečo luč. Ugotovili so, da načrtovana sprememba namembnosti palače ni skladna s predvideno namensko rabo in veljavnim prostorskim aktom.

Kaj še razkriva dokument? In kakšna je možnost, da se mnenje občine v prihodnjih mesecih spremeni v prid novima lastnikoma palače?

Preberite še:
Večmilijonska prodaja palače v Piranu: vse akterje povezuje Franci Matoz

Za nekajkrat bi se zvišala vrednost palače

Informacijo, da želita Kozjak in Ceglar spremeniti namembnost dela palače v garni hotel, so nam potrdili na Upravni enoti Piran. »Vloga predvideva spremembo namembnosti v garni hotel, kjer se spremeni namembnost v delu objekta, ki je sedaj namembnost za izobraževanje. Ostane pa v delu, kjer je že gostinska namembnost,« nam je pojasnil njen načelnik Bojan Žiberna. 

Povezave med glavnimi akterji posla

Vloga torej ne predvideva le manjših posegov v obstoječi objekt. Iz dokumentacije je razvidno, da želita Ceglar in Kozjak del pritličja in vse etaže preurediti v hotelsko nastanitev s sedmimi suitami in pripadajočimi servisnimi prostori.

To bi pomenilo tudi nekajkratno povečanje njene vrednosti. Kot omenjeno, je bila dobrih 1500 kvadratnih metrov velika obnovljena nepremičnina v začetku letošnjega leta prodana za vsega 1,9 milijona evrov oziroma 1200 evrov na kvadrat. 

Za primerjavo: na elitnih lokacijah v Piranu, tudi na Tartinijevem trgu, so stanovanjske in turistične nepremičnine trenutno naprodaj za od okoli 7.000 pa čez 10.000 evrov za kvadratni meter.

Preberite še:
Franci Matoz, kralj nepremičninskih poslov v Piranu: svetuje občini in investitorjem

»Sprememba namembnosti ni skladna s predvideno rabo«

Toda Kozjak in Ceglar sta pri prvem pomembnem koraku naletela na zavrnitev. Vodja občinskega urada za prostorski razvoj in načrtovanje Ana Pantelin je v mnenju, ki je bilo izdelano 14. avgusta, zapisala, da nameravana sprememba ni skladna s predpisi iz pristojnosti občine.

In razlog za takšno odločitev je precej nenavaden. Za negativnim mnenjem namreč stoji prostorski režim, ki sega skoraj pol stoletja v preteklost.

Občinski urad se je pri presoji skliceval na »pravilnik o izvajanju asanacijskega načrta mesta Pirana«. Ta za območje Kidričevega nabrežja, kjer stoji palača Trevisini, predvideva kulturno-umetniško dejavnost. Gre sicer za dokument, ki ga je davnega leta 1977 sprejel takratni izvršni svet občine Piran.

»Širše območje je označeno kot kultura,« je zapisala Pantelin in iz tega izpeljala, da »predvidena sprememba namembnosti obstoječe stavbe v hotel ni skladna s predvideno namensko rabo«.

Preberite še:
Država rešuje bioplinarne v lasti Madžarov, ki so Matozu plačali milijone

Vse vpletene povezuje Franci Matoz

In tu pridemo do ključnega vprašanja. Zakaj sta se Kozjak in Ceglar odločila za nakup nepremičnine, če je bilo že pred tem splošno znano, kakšna je namenska raba nepremičnine in kakšne možnosti jima ta sploh ponuja? 

Na tej točki pridemo do Francija Matoza, ki povezuje vse akterje posla s palačo. Njegova odvetniška pisarna je tako v zadnjih letih zastopala tako občino Piran kot župana Koreniko v najmanj eni zasebni zadevi. Eden od novih solastnikov palače pa je dolgoletni Matozov poslovni partner pri nepremičninskem projektu na Obali. 

Poleg tega je precejšnja podobnost med projektoma palače v Piranu in nekoč propadajoče Vile Virginia v Portorožu, ki sta jo Kozjak in Matoz skupaj kupila pred desetletjem. Tudi takrat je bil končni cilj investicije hotel. Edina razlika je, da je Kozjak zdaj v projektu uradno sodeluje s Ceglarjem, ne pa Matozom. 

Obenem se pri Matozu odpira vprašanje še enega potencialnega konflikta interesov. Načelnike upravnih enot, ki odločajo o spremembah namembnosti, imenuje in razrešuje minister, pristojen za javno upravo. V primeru palače v Piranu pa je pod vlogo podpisan Matozov dolgoletni poslovni partner. 

Preberite še:
Piranska afera: razkrivamo nove povezave med Matozem in kupci palače

Piranski župan zanika, da gre za vezano trgovino

In kar je ključno. Zgodba kljub negativnemu mnenju občinskih služb še ni zaključena. Postopek za spremembo namembnosti je še vedno v teku. »Investitor bo moral vlogi priložiti vsa potrebna mnenja vključno z mnenji Občine Piran, ki se nanašajo na prometno ureditev in skladnost s prostorskimi akti,« je pojasnil Žiberna.

Piranski župan Andrej Korenika je medtem konec prejšnjega tedna zavrnil očitke, da je projekt nakupa palače Trevisini povezan z imenovanjem njegove soproge za novo načelnico koprske upravne enote. Pod to odločitev se je podpisal Matoz, odvetnik in poslovni partner novega lastnika palače.

»Menda naj bi bil z novimi lastniki že pred nakupom palače dogovorjen, kaj bodo lahko z njo naredili. Ima pa tudi ta teorija zarote nekaj težav. Občina je namreč na vlogo njihovih pooblaščenih projektantov izdala negativno mnenje o skladnosti predlagane spremembe namembnosti palače v garni hotel,« je zapisal.

Kljub temu naši viri na občini Piran opozarjajo, da naj bi bil Korenika nejevoljen, ko je izvedel za negativno mnenje občinskih služb.

Je rešitev sprememba prostorskih aktov?

Ni izključeno, da bi se prostorske omejitve v bližnji prihodnosti vendarle spremenile in s tem odprla pot za načrtovani hotel. 

Pred dobrim letom dni so se v Piranu začeli postopki priprave novega občinskega prostorskega načrta (OPN). Iz sklepa je razvidno, da je njegov namen tudi določitev namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. 

Občina je lani jeseni že predstavila njegov osnutek. Ob tem pa je lastnike nepremičnin opozorila, da je »pobude za spremembo namenske rabe zemljišč smiselno vlagati pred pričetkom izdelave izvedbenega dela OPN«.