Logarjevi dali dva milijona hčeri Ročnika, ki ga je reševala pred državo

Kmalu po tem, ko je nova vlada prevzela oblast, so njeni ministri začeli poudarjati, da je stanje v proračunu slabo. V imenu varčevanja so zaustavili nekatere razpise in izplačila denarja iz pogodb za znanstvene raziskave, medije, nevladne organizacije in kulturnike.

Toda drugače je pri subvencijah za podjetja. Javna agencija Spirit, ki sodi pod okrilje ministrstva za gospodarstvo (vodi ga Anže Logar), je tako pred dnevi na ponovljenem razpisu za spodbujanje investicij v zasavski in savinjsko-šaleški regiji skupaj razdelila skoraj 69 milijonov evrov. To je nekajkrat več od skupne vsote denarja, ki ga država ne želi izplačati ali razdeliti medijem, kulturnikom, znanstvenikom in ostalim.

A med prejemniki teh subvencij so tudi osebe, ki so bile v preteklosti znane iz spornih poslovnih zgodb. 1,8 milijona evrov bo tako prejelo pekarsko podjetje Presta, ki ga je pred leti ustanovil Tomaž Ročnik, nato pa ga je prenesel na svojo hči Zalo Ročnik.

Ročnik, nekoč eden najbogatejših Slovencev, je bil leta 2023 zaradi zlorabe položaja pri propadu pekarske družbe Klasje Celje, v katerem je delo izgubilo več kot 100 zaposlenih, pravnomočno obsojen na dve leti zapora. Vrhovno sodišče je sodbo zaradi procesne napake razveljavilo. Še pred tem je Ročnik pred državo, ki je od njega zahtevala plačilo štirih milijonov evrov odškodnine, na varno spravil glavnino premoženja.

Pri tem so imeli ključno vlogo njegovi sorodniki. Med njimi tudi Zala Ročnik, ki bo zdaj od te iste države za svoje pekarsko podjetje prejela skoraj dva milijona evrov subvencije. 

Kako je to mogoče? Kaj vse je problematično pri tej subvenciji? In kako je Ročnik svoje premoženje umikal pred državo?

Preberite še:
Uničil znano podjetje s 100 zaposlenimi, zdaj ga je vrhovno sodišče rešilo pred zaporom

Subvencija enaka letnemu prihodku podjetja

Podjetje Presta bo 1,8 milijona evrov prejelo za projekt »napredne avtomatizirane lokalne agro-prehranske proizvodnje avtentičnih regionalno krožnih pekovskih izdelkov«. Pri ocenjevanju se je med 14 malimi in srednjimi podjetji iz šaleške regije, ki jih je agencija Spirit izbrala za prejemnike denarja, uvrstilo na predzadnje, torej 13. mesto.

Iz aplikacije EBONITETE.SI je razvidno, da podjetje Presta letno ustvari okrog dva milijona evrov prihodkov. To pomeni, da bo vložek države pri sofinanciranju projekta praktično enak povprečnemu letnemu prihodku podjetja v zadnjih letih. 

Pri projektu bo podjetje Presta sodelovalo še z enim podjetjem, ki ga je Tomaž Ročnik pred leti prenesel na hči. To je podjetje Nala Park, ki v zadnjih letih ne posluje. 

Podjetje Presta sicer ni bilo med prejemniki denarja na prvem razpisu za spodbujanje investicij v Zasavju in Šaleški dolini, ki ga je agencija Spirit objavila maja 2024, sprevrgel pa se je v afero. Po pozivu takratnega ministra Matjaža Hana so na Spiritu razpis februarja lani razveljavili, jeseni pa objavili novega. 

Preberite še:
Razkrivamo: tako lokalni veljaki kupujejo zemljišča na koroški hitri cesti

Kdo je Tomaž Ročnik

Dejstvo, da bo podjetje Presta dobilo državni denar, je problematično zaradi dveh razlogov. Prvi je dejstvo, da je bilo to podjetje del paketa premoženja, ki ga je Tomaž Ročnik pred dobrim desetletjem umikal pred upniki na čelu z državo. 

Kot je znano, je bil Ročnik do takrat v vrhu lestvice najbogatejših Slovencev. Revija Manager je vrednost njegovega premoženja ocenjevala na 48 milijonov evrov. Obvladoval je mrežo gradbenih podjetij, pekarn in nepremičninskih družb. Spletel jo je s pomočjo Probanke, ki jo je ustanovila in vodila njegova sestra Romana Pajenk. 

Bankrot Probanke leta 2013 je bil velik udarec za Ročnikov imperij. Več njegovih podjetij je končalo v stečaju, doletelo pa ga je več odškodninskih tožb in kazenskih postopkov. Največ zaradi propada Klasja Celje, zaradi katerega je njen stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak proti Ročniku vložil štiri milijone evrov vredno odškodninsko tožbo. 

Upravitelj je ta zahtevek pozneje prodal Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki. To je pomenilo, da je Ročnikova upnica postala država. Toda Ročnik je vse prehitel. Glavnino premoženja je rešil pred upniki in zasegom, in sicer tako, da ga je prenesel na sorodnike ali dodatno zavaroval.

Preberite še:
Kako je obsojeni Ročnik na varno spravil premoženje

Umikala očetovo premoženje pred državo, zdaj dobila državno subvencijo

Tu pridemo do bistva: pri umikanju očetovega premoženja je imela eno ključnih vlog Zala Ročnik, ki je takrat postala lastnica Preste in Podjetja za urejanje prostora (PUP) Velenje. Skupaj z bratom Zoranom Ročnikom sta postala tudi ekonomska lastnika drugega premoženja. 

Že spomladi 2014, pol leta po začetku likvidacije Probanke, sta Zala in Zoran Ročnik na lastniških deležih v podjetjih Tomaža Ročnika vpisala hipoteko za zavarovanje pet milijonov evrov visokega posojila. Tri leta pozneje sta enako storila tudi na očetovem lastniškem deležu v podjetju Stroj, ki se ukvarja s strojegradnjo in inženiringom, vrsto let pa je bilo eno najbolj uspešnih Ročnikovih podjetij.

To bi moralo pomeniti, da sta očetu posodila vsak po 2,5 milijona evrov, a je to zanikal kar sam Tomaž Ročnik. "Ne, nič mi nista posodila, gre za čisto osebno zadevo, stvar je povezana z mojo ločitvijo in tega ne bi razlagal," je takrat pojasnjeval medijem. 

Kako je torej mogoče, da bo Zala Ročnik, ki je Tomažu Ročniku pred državo pomagala reševati premoženje, zdaj od te iste države prejela skoraj dva milijona evrov subvencije? Iz dosedanjih javnih pojasnil Spirita je mogoče razbrati, da je podjetje Presta izpolnjevalo kriterije, ki naj bi bili strožji kot na prvem razpisu. 

Grobar Klasja, znane pekarske družbe 

»Med drugim smo omejili višino sredstev za novoustanovljena podjetja in najvišji znesek subvencije vezali na ustvarjeni promet v preteklem letu. V postopek izbora projektov smo vključili komercialne banke, ki so potrjevale realnost investicijskih načrtov, preverjali smo nekaznovanost odgovornih oseb v podjetjih, za vsebinski del ocenjevanja projektov pa smo vključili zunanje recenzente,« so za Večer pojasnili v agenciji Spirit. 

Drugi razlog, zaradi katerega je zgodba problematična, je dejstvo, da bo država članom družine Ročnik subvencionirala podjetje iz pekarske dejavnosti, torej iz iste dejavnosti, v kateri je Tomaž Ročnik desetletje nazaj »potopil« enega bolj znanih podjetij. 

Klasje je bilo nekdaj eden večjih proizvajalcev kruha in pekarskih izdelkov pri nas. Na svojem vrhuncu je družba zaposlovala 400 delavcev in ustvarjala prek 20 milijonov evrov prihodkov. Družbo, ki je imela največje silose za pšenico v državi, so pozneje razprodali po delih. V stečajni masi je bilo nekaj manj kot deset milijonov evrov, kar je zadostovalo za poplačilo manj kot tretjine terjatev upnikov. Brez premoženja je ostalo tudi več kot 400 delničarjev.

Ročnik velja za grobarja Klasja, ker si je od družbe izposojal denar in ga porabljal za druge posle. Klasje je tako pri Probanki najelo za skoraj pet milijonov evrov posojila, še isti dan pa je družba denar prenakazala drugim Ročnikovim podjetjem, ki so od Probanke po več kot trikratni ceni kupila pozneje izbrisane delnice Nove KBM. 

Ko je Klasju zmanjkalo obratnega kapitala, da bi financiralo proizvodnjo, pa je družba razglasila bankrot in se poskušala rešiti z odpisom dolgov.