Razkrivamo tajni načrt vladnih rezov zaposlenih v javnem sektorju
Kaj razkrivajo proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028, ki jih je včeraj prvič obravnavala vlada? Kakšne načrte ima z odpuščanji v javnem sektorju?
Vlada Janeza Janše ima na mizi predlog načrta, po katerem bi prihodnje leto število zaposlenih v javnem sektorju in občinah znižala za 10 odstotkov, v letu 2028 pa še za deset odstotkov.
To je razvidno iz proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028, ki smo jih v uredništvu necenzurirano.si dobili na vpogled. Gre za dokumente, ki jih je vlada prvič obravnavala včeraj, do zdaj pa niso bili javno znani. Po navedbah naših virov ti še niso bili sprejeti zaradi prihajajočih referendumov.
Končno odločitev o teh dokumentih bo po lastnih napovedih sprejela na eni od prihodnjih sej, zelo verjetno pa do konca oktobra. Pri tem naj bi, tako naši viri, na ministrstvu za finance od vsaj dveh resorjev prejeli daljši seznam pripomb. Janša je sicer že sredi septembra napovedal »prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah okoli 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo«.
Celotni javni sektor (državna uprava, občine, šolstvo, zdravstvo, sociala, javni zavodi in agencije) je v letu 2025 zaposloval 195.593 ljudi.
Kaj določajo načrti
Bistvo: eden od teh dokumentov, predlog zakona o izvrševanju proračuna za to obdobje, v 60. členu podrobneje opisuje »pripravo kadrovskih načrtov« in odpuščanja:
1. Vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava mora ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt kot prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom, ter ga pripraviti v skladu z metodologijo za pripravo in spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada v skladu s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o javnih uslužbencih.
2. Vlada sprejme skupni kadrovski načrt organov državne uprave za leti 2027 in 2028 ter zbirni kadrovski načrt oseb javnega prava iz drugega odstavka 21. člena ZJU-1 za leti 2027 in 2028, pri čemer se dovoljeno število zaposlenih na dan 31. december 2027 v primerjavi s številom zaposlenih na dan 31. december 2026 zniža za 10 odstotkov in dovoljeno število zaposlenih na dan 31. december 2028 v primerjavi s številom zaposlenih na dan 31. december 2027 zniža za 10 odstotkov.
3. Edina izjema pri tem so Policija, Slovenska vojska, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in Finančna uprava Republike Slovenije (Furs).
4. Vsi ostali neposredni uporabniki proračuna države morajo kadrovske načrte za leti 2027 in 2028 pripraviti tako, da se:
- dovoljeno število zaposlenih na dan 31. decembra 2027 zniža za 10 odstotkov glede na dovoljeno število zaposlenih, določeno v kadrovskem načrtu na dan 31. december 2026,
- dovoljeno število zaposlenih na dan 31. decembra 2028 zniža za 10 odstotkov glede na dovoljeno število zaposlenih, določeno v kadrovskem načrtu na dan 31. december 2027.
5. Posredni uporabniki proračuna države in tisti posredni uporabniki proračuna občin, ki se pretežno financirajo iz državnega proračuna ali sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kadrovske načrte za leti 2027 in 2028 pripravijo tako, da se:
- dovoljeno število zaposlenih na dan 31. decembra 2027 zniža za 10 odstotkov glede na dovoljeno število zaposlenih, določeno v kadrovskem načrtu na dan 31. december 2026,
- da se dovoljeno število zaposlenih na dan 31, decembra 2028 zniža za 10 odstotkov glede na dovoljeno število zaposlenih, določeno v kadrovskem načrtu na dan 31, december 2027.
Za koga bodo veljale izjeme
Edine izjeme pri tem so lahko »utemeljeni razlogi, povezani s povečanim obsegom dela in zagotavljanjem nemotenega izvajanja dejavnosti«, še piše v dokumentih. Toda pozor: to je mogoče »le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela in s soglasjem pristojnega ministrstva«.
Pri tem to soglasje ni potrebno za posredne uporabnike proračuna države in občin s področja:
- zdravstva, ki se pretežno financirajo iz sredstev ZZZS, torej zdravstvene domove in bolnišnice,
- socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, ki se pretežno financirajo s prihodki od opravljenih storitev.
Načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih bo zajelo predvsem:
- državno upravo, torej ministrstva, organe v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote in druge neposredne uporabnike državnega proračuna;
- javne zavode in druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna, denimo šole, vrtce, bolnišnice, zdravstvene domove, javne agencije, javne sklade, raziskovalne in visokošolske zavode;
- nekatere občinske javne zavode, vendar le tiste, ki se pretežno financirajo iz državnega proračuna ali sredstev ZZZS.