Predsednik vlade Janez Janša je v vojni proti slovenskim medijem, ki vzbuja vse več pozornosti v tujini, uporabil tudi proračun ministrstva za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija (SDS). To je naročilo in plačalo raziskavo o odnosu medijev do aktualne vlade med korona krizo, ki je po njihovem potrdila to, na kar opozarjajo že dolgo časa - da "medijski prostor obvladujejo mediji naklonjeni levici".
Analizirali so deset največjih slovenskih medijev in njihovo poročanje o treh temah, ki naj bi v lanskem letu delile javnost. To so bili ukrepi vlade proti covid-19 v času prvega vala (797 objav), medijska zakonodaja (278 objav) in odnos politike do migrantske krize (359 objav). Ugotovili so, da pri veliki večini medijev, z izjemo Nova24TV in provladnega Siol.net ter Žurnala, prevladujejo "leva stališča nad desnimi".
Študijo, ki jo bo vlada uporabila za prepričevanje tuje javnosti o neobjektivnosti medijev, je konec lanskega leta opravila zasebna Fakulteta za medije. Kako je prišla do posla in ali je bila izbrana prek javnega razpisa, na ministrstvu za kulturo še preverjamo. Po javno dostopnih podatkih pa je ministrstvo fakulteti sredi februarja nakazalo skoraj 24.000 evrov davkoplačevalskega denarja. Lastniki fakultete, ki je imela v letu 2019 manj kot 300.000 evrov prihodkov, so Borut Rončević, Matevž Tomšič in Matej Makarovič, ki so že več kot desetletje tesno povezani z vladajočo SDS in ji pomagajo pri ustvarjanju medijske politike in utrjevanju strankarske ideologije.
Preberite še:
Vlada Janševo basen o medijih širi v tujini
Raziskava nima kredibilnosti
Kljub temu v dokumentu, ki med drugim izpostavlja "neuravnoteženost" javne RTV, ni besede o možnem konfliktu interesov. "Etični temelj čisto vsake znanstvene raziskave bi moralo biti razkritje konfliktov interesov. Avtorji tega niso naredili, čeprav jih je kar nekaj močno vpetih v politiko stranke, ki jo hočejo analizirati (svetovalci, sekretarji, člani stranke ...). Res minus, ki jemlje kredibilnost tako raziskavi kot samim raziskovalcem," je študijo komentiral Jernej Amon Prodnik s Fakultete za družbene vede v Ljubljani (FDV).
Graf: Odnos medijev do vlade in opozicije
Rončević je konec lanskega leta v imenu vlade postal član nadzornega sveta RTV Slovenija, zdaj pa je njegov predsednik. V času druge Janševe vlade je bil državni sekretar na ministrstvu, ki ga je vodil Žiga Turk (SDS). Makarovič je nekdanji predsednik podmladka SDS. Tomšič je pod psevdonimom pisal za brezplačnik Ekspres, ki je nastal pred volitvami 2008 ter izrazito podpiral SDS in napadal opozicijo. Vsi trije so člani civilnodružbenega gibanja Zbor za republiko, tesno povezanega s SDS. Rončević in Makarovič sta tudi člana komisije ministrstva za kulturo, ki bo odločala o razdelitvi denarja na letošnjem medijskem razpisu, na katerem je na voljo 2,67 milijona evrov sredstev.
Makarovič je znan po širjenju tez o neuravnoteženem medijskem prostoru. Rončević in Tomšič pa redno nastopata na Nova24TV kot "akademika" in se odzivata na "napade" tujih medijev in strokovne javnosti o kritičnih razmerah v Sloveniji. Prepričujeta jih, da sta SDS in Janša žrtev "levičarskih" medijev in "sovražnih nevladnih organizacij, podprtih z javnim denarjem". Tako je bilo v primeru odziva skupine tujih intelektualcev in akademikov konec lanskega leta in nazadnje v primeru novinarke bruseljskega časopisa Politico Lili Bayer.
Preberite še:
Janša in Urbanija: duet za uničenje STA
Izbrali obdobje, ko so se začeli kolesarski protesti
Manjkajo tudi metodološka pojasnila o tem, zakaj so si avtorji, med katerima sta prvopodpisana Rončević in Tomšič, za analizo poročanja o "ukrepih vlade v zvezi s covid-19" izbrali zelo kratko obdobje od 1. do 20. maja. In ne na primer obdobje pred tem, ko smo mediji redno pozivali javnost k spoštovanju vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.
Morda zato, ker se je ravno konec aprila in v začetku maja začelo stopnjevati nezadovoljstvo ljudi, vlada pa je izgubljala kredibilnost. K temu je prispevalo ne samo večtedensko zaprtje javnega življenja, ampak predvsem razkritje sumov nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme, pri čemer je imel glavno vlogo žvižgač Ivan Gale. V petek, 24. aprila, so se protestniki prvič na kolesih popeljali skozi središče Ljubljane. O vsem tem so poročali tudi osrednji mediji.
Amon Prodnik opozarja tudi na izbor tem. "Težava z reprezentativnostjo tematik se najbolj kaže pri medijskih zakonih, ki jih hočejo analizirati tako na pro/anti-vladni premici kot na premici levo-desno. To nima nobenega smisla, saj so proti tej zakonodaji protestirale številne mednarodne novinarske organizacije, skoraj vsa komunikološka stroka, vsaj tista, ki jo poznam jaz, nasprotovale pa so ji celo vse vladne stranke (z izjemo SDS). Je le SDS vlada?" se sprašuje predstojnik katedre za novinarstvo na FDV.
