Razpad ministrstva za zdravje: glavni je Ostrčev prijatelj s črno knjižico

Manj kot štiri mesece po tem, ko je Tadej Ostrc, eden ključnih mož Demokratov Anžeta Logarja, prevzel vodenje ministrstva za zdravje, je njegova ožja ekipa očitno pred razpadom.

Včeraj je tako, po zgolj treh mesecih dela, z ministrstva odšla vodja direktorata za javno zdravje Nataša Vidnar, sicer mestna svetnica Demokratov v Mariboru. Le nekaj dni nazaj pa je odstopila že druga državna sekretarka v mesecu dni. Po Vesni Marinko, ki je položaj zapustila v začetku septembra, je to storila še Tea Košir, ki je bila pristojna za javno zdravje in primarno zdravstveno varstvo. Pred tem je bila poslanka Demokratov, zdaj pa se po lastnih besedah vrača v državni zbor.

»Še vedno zagovarjam načela, zaradi katerih sem stopila na listo Demokratov: odgovornost, transparentnost, ničelno toleranco do korupcije in gospodarskega kriminala, strokovnost, merljive rezultate ter državo, ki mora služiti ljudem. To niso le moje besede. To so bile tudi programske zaveze, s katerimi smo stopili pred ljudi,« je včeraj na družbenem omrežju Facebook zapisala Tea Košir. 

Zadnji odstopi so le vrh ledene gore odhodov z ministrstva. Pri tem velja poudariti, da vajeti resorja prevzemajo ljudje, ki se do zdaj nikoli niso ukvarjali z zdravstvom. To pa, tako naši viri, na stežaj odpira vrata lobijem zasebnikov, ki bi lahko v prihodnjih mesecih praktično v celoti krojili zdravstveno politiko. 

Kdo torej vleče niti na ministrstvu? In kaj se skriva v ozadju vseh teh odhodov? 

Preberite še:
Tajno financiranje Demokratov: Logar molči o donacijah za razkošno kampanjo

Ekipo Tadeja Ostrca zapuščajo tudi Demokrati

Množični odhodi iz vrst Ostrčeve ekipe so se začeli po koncu poletnih dopustov. Najprej je vlada na predlog ministra že v prvi polovici septembra razrešila Tanjo Marsič, generalno sekretarko na ministrstvu, in Vlasto Mežek, ki je vodila direktorat za dostopnost in ekonomiko. 

Prvo je zamenjala Helena Kujundžić Lukaček, članica izvršnega odbora mestnega odbora Demokratov v Mariboru, naslednika Vlaste Mežek pa Ostrc še ni imenoval. V poznejših tednih so odšli še Vesna Marinko, Tea Košir in zdaj še Nataša Vidnar. 

V istem mesecu je Ostrc dobil dva nova državna sekretarja: pravnico Dragano Savić Kuleto, ki je na volitvah kandidirala na listi Demokratov v ljubljanski Šiški, in podjetniškega svetovalca Simona Novaka. Oba do zdaj nista delovala v zdravstvu. 

Preberite še:
Pri Logarju že teden dni molčijo o sumu korupcije pisca njihovega programa

Prijatelj in svetovalec ministra 

Po naših informacijah ima že nekaj časa glavno vlogo na ministrstvu Uroš Žajdela, ki je prijatelj, uradno pa strateški svetovalec Tadeja Ostrca. 

Naši viri ga opisujejo kot dokaj molčečega moža s črno knjižico. Žajdela se v imenu ministrstva udeležuje tudi sej sveta UKC Ljubljana, največje bolnišnice v državi. Prav spor z Žajdelo naj bi bil razlog, da je Ostrčevo ekipo zapustila Tea Košir. 

Pred prihodom na ministrstvo je bil Žajdela kot vodja trženja zaposlen na Planet TV, ki je od leta 2020 v lasti madžarskega oligarha Jozsefa Vide, od takrat pa je izrazito naklonjena SDS. Direktor Planet TV je Uroš Urbanija, direktor urada za komuniciranje v času tretje Janševe vlade. V letih 2022 in 2023 je bil Žajdela vodja prodaje v medijski družbi Bloomberg Adria. 

Stična točka Ostrca in Žajdele je Danijel Bešič Loredan, nekdanji minister za zdravje v vladi Roberta Goloba, pod katerim je bil Ostrc državni sekretar. Žajdela je bil namreč predsednik programskega sveta stranke Gibanje Skupaj naprej, ki jo je pred volitvami leta 2018 ustanovil Bešič Loredan. Na volitvah je osvojila 0,49 odstotka glasov, nato pa je prenehala z delovanjem.  

Tako Bešič Loredan kot Ostrc veljata za kader iz kroga Marka Bitenca, najvplivnejšega domačega zasebnega zdravnika. V njunem času je Golobova vlada na predlog Bešiča Loredana sprejela interventni zakon za skrajšanje čakalnih vrst, ki ga je Bešič Loredan imenoval »stresni test« slovenskega zdravstva. V resnici je čakalne vrste še podaljšal, z javnim denarjem pa napolnil blagajne zasebnih klinik. 

Preberite še:
Logarjev Skok je prevara. To je napad na tožilstvo iz Orbanovega učbenika.

Molčijo o načrtih za spremembe, ki jih želi Bitenc

Do sporov in odhodov na ministrstvu sicer prihaja v času, ko naj bi na ministrstvu pripravljali zakonsko podlago za statusno preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe. Na vprašanja o teh načrtih nam na ministrstvu v tednu dni niso odgovorili. 

Eden največjih zagovornikov ideje, da bi morale biti bolnišnice organizirane kot gospodarske družbe, pa je prav Marko Bitenc, sicer tudi predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC). Aprila letos, takoj po volitvah, sta jo Bitenc in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović predstavila med predlogi ukrepov na področju zdravstva, ki bi jih morala sprejeti nova desna vlada.

Po tej ideji bi se delovanje javnih bolnišnic približalo tržnemu modelu, kjer imajo ključno vlogo stroški, prihodki in učinkovitost. To bi, tako Bitenc in Beović, omogočilo odpravo administrativnih ovir, lažje stimulativno nagrajevanje zdravnikov in enakopravno vključevanje zasebnikov s koncesijo. Za ukinitev svetov zdravstvenih zavodov se je že leta 2018 zavzemalo tudi Gibanje Skupaj naprej. 

Toda kritiki opozarjajo na tveganje, da bi se morale največje bolnišnice, ki opravijo daleč največ manj donosnih operacij in posegov, bolj kot na zdravljenje ljudi osredotočati na stroške. Prav lahko bi se torej zgodilo, da bi bilo zanimanje za opravljanje manj donosnih ali dolgotrajnih obravnav manjše (predvsem pri starejših pacientih in težjih primerih), s tem pa bi se podaljšale tudi čakalne dobe za te operacije in posege.

Preberite še:
Politično kadrovanje: Logarjev nadzornik z antidatirano izjavo obšel zakon?