Skriti spopad za zdravstvene milijone: Bitenc, Medicor in ortopedi proti javni blagajni

Že več tednov smo daleč od oči javnosti priča eni največjih bitk za razdeljevanje denarja iz javne zdravstvene blagajne, ki letno upravlja z več kot šestimi milijardami evrov sredstev.

Sprožila jo je stroškovna analiza operacij, posegov, pregledov in drugih zdravstvenih storitev, ki so jo izdelali na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Gre za dokument, s katerim so na zavodu skušali ugotoviti, katere zdravstvene storitve v Sloveniji so po objektivnih merilih plačane preveč, katere pa morebiti premalo. S tem so na ZZZS, ki ga od marca letos vodi Robert Ljoljo, skušali korigirati sedanji sistem, ki s preplačili posameznih storitev zasebnim zavodom in klinikam že več let omogoča visoke dobičke na račun javne zdravstvene blagajne.

Toda analiza je povzročila val razburjenja med nekaterimi najmočnejšimi ljudmi v slovenskem zdravstvu. Na njene ugotovitve glede vrednotenja posameznih zdravstvenih storitev sta se tako pritožila Kirurgija Bitenc, ki je v lasti najvplivnejšega zasebnega zdravnika Marka Bitenca, in MC Medicor, ki ga vodi Metka Zorc, med njegovimi solastniki pa je Nadškofija Ljubljana. Medtem so v nekaterih javnih bolnišnicah najbolj nezadovoljni ortopedi.

Kaj torej ugotavlja analiza? In kako visoki so vložki v tem spopadu? 

Preberite še:
Rekordi zasebnih zdravstvenih klinik: kdo si je iz njih izplačal milijone evrov?

Kako bi ZZZS pocenil storitve, ki so preplačane 

Za razumevanje dogajanja velja najprej pojasniti osnove. Financiranje zdravstva pri nas in v tujini deluje po sistemu uteži oziroma tako imenovane skupine primerljivih primerov (SPP). Po domače: vsak pacient "tehta" določeno količino denarja, kar naj bi odražalo njegove zdravstvene potrebe. 

Težava je v tem, da je Slovenija do zdaj uporabljala zastarele avstralske uteži iz 90. let prejšnjega stoletja. To pomeni, da so bile v praksi nekatere obravnave plačane preveč, druge pa premalo:

-           bolnišnice, ki so imele več pacientov z obravnavami, katerih uteži so bile podcenjene, so ustvarjale finančne primanjkljaje, 

-           druge, ki so imele več "preplačanih" primerov, pa so prejele nesorazmerno več denarja in so imele višje dobičke. 

Tudi zaradi tega je prihajalo do kroničnih finančnih težav v nekaterih zdravstvenih ustanovah, zlasti javnih. Tam v zadnjih letih glasno opozarjajo, da stroški rastejo hitreje od plačil ZZZS. To naj bi bil tudi glavni razlog za njihove izgube.

Preberite še:
Zasebne klinike podirajo rekorde: posli cvetijo ortopedom, kirurgom, radiologom ...

Kdo vse se je pritožil? In na kaj?

Ker na ZZZS očitno niso natančno vedeli, kje nastajajo višji stroški in zakaj, so se odločili opraviti lastno stroškovno analizo. Več let so od bolnišnic sistematično zbirali podatke o dejanskih stroških operacij, posegov in pregledov po pacientih. Lani pa je strokovna skupina skupaj z zunanjim izvajalcem zasnovala še novo metodologijo za izračun stroškov.

V prvi fazi so se lotili akutne bolnišnične obravnave. Gre za nenadne in resne primere bolnikov, ki zahtevajo hospitalizacijo oziroma intenzivno zdravljenje. In pričakovano so se oglasili tisti, ki jih bo nov, pravičnejši sistem financiranja najbolj udaril po žepu.

Kot so nam minuli teden pojasnili na ZZZS, so prejeli več pritožb zaradi načrtovanega znižanja uteži, in sicer za zamenjave kolka in kolena, za nekatere operacije na obtočilih, za operacije debelosti in za posege v prsnem košu. Gre za skupaj 17 zdravstvenih storitev (od 780). 

Pritožile so se:

-       bolnišnice, ki izvajajo ortopedijo (Valdoltra, Novo mesto, Jesenice in Kirurški sanatorij Rožna dolina),

-       zaradi znižanja uteži pri posegih v prsnem košu se je pritožila Kirurgija Bitenc. Na uteži v kardiologiji so prejeli pritožbo iz podjetja MC Medicor, 

-       na uteži za operacije debelosti pa iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. 

Preberite še:
Udarec za zasebne klinike, ki dobijo javni denar. Prepovedali bi jim izplačilo dobičkov.

Pritožbe vlagali tisti, ki na pacienta dobijo največ denarja

Kaj je skupno pritožnikom? Da večina naštetih v zadnjih letih beleži neprimerljivo boljše rezultate od drugih zdravstvenih ustanov v državi. 

Zakaj? Znano je, da velike bolnišnice, predvsem UKC Ljubljana in UKC Maribor, obravnavajo najtežje bolnike iz vse Slovenije. Za razliko od manjših bolnišnic in zasebnih ustanov si ne morejo privoščiti, da bi paciente zavračali po tem, ko bi že izpolnili kvoto, za katero prejmejo denar iz javne blagajne. 

Pri zasebnih koncesionarjih je drugače: sami si lahko izberejo tako donosnejše programe kot "cenejše" bolnike, torej tiste, s katerimi bodo imeli pod črto boljši rezultat.

To dokazujejo tudi številke. Povprečna utež na obravnavo pacienta je pri UKC Ljubljana in UKC Maribor v prvih šestih mesecih letošnjega leta znašala 1,9 oziroma 1,95. To pomeni, da sta obravnavala najzahtevnejše paciente, ki tudi največ stanejo. 

Pri bolnišnicah je bila že pričakovano nižja: od 1,32 (Trbovlje) do 1,77 (Novo mesto). Toda te številke nepričakovano močno izstopajo navzgor pri treh izvajalcih: Ortopedski bolnišnici Valdoltra (3,21), MC Medicorju (2,73) in Kirurgiji Bitenc (2,55). Torej pri zavodih in klinikah, ki so se pritožili na nove izračune uteži.

Preberite še:
Vsi ekscesi domačega zdravstva, ki jim je Brecelj napovedal konec

Višje uteži je enako milijonski dobički

Za primer vzemimo zamenjavo (endoprotezo) kolka. Pri tem posegu povprečni stroški z implantatom znašajo okoli 8.760 evrov. Toda obseg sredstev, ki jih za to plačujejo na ZZZS, se razlikuje med izvajalci:

- terciarne ustanove, kot sta UKC Ljubljana in UKC Maribor, prejmejo 11.600 evrov.

- bolnišnice pa prejmejo dobrih 9.000 evrov.

Prvi imajo torej slabih 3.000 evrov, drugi pa nekaj sto evrov "presežka". S to razliko naj bi največje ustanove lahko pokrile stroške, povezane z reševanjem večjih zapletov in zahtevnejšimi bolniki. Po ocenah poznavalcev so zaradi tega njihovi stroški vsaj 30 odstotkov višji, pri bolnišnicah in zasebnikih pa primerljivo nižji. To pomeni, da s tem posegom dosegajo boljši finančni izplen kot UKC Ljubljana in UKC Maribor.

To se pozna tudi na njihovih poslovnih rezultatih:

- v Splošni bolnišnici Novo mesto so lani ustvarili 103 milijone evrov prihodkov in dva milijona evrov presežka. V zadnjih štirih letih so imeli za skupno več kot 13 milijonov evrov plusa.

- Ortopedska bolnišnica Valdoltra je dosegla 1,5 milijona evrov presežka. Leto prej je ta znašal skoraj pet milijonov evrov.

Kako sta lani poslovala MC Medicor in Kirurgija Bitenc, ni znano, saj še nista objavila rezultatov. V letu 2023 pa sta ustvarila 550 tisoč evrov oziroma 1,2 milijona evrov dobička. V zadnjih letih sicer oba iz leto v leto dosegata višji obseg prihodkov, večinoma na račun koncesijskih storitev in javne zdravstvene blagajne.