Zasebne klinike podirajo rekorde: posli cvetijo ortopedom, kirurgom, radiologom ...

Za največjimi zasebnimi klinikami in medicinskimi centri, ki bodo najbolj na udaru novega zakona o zdravstveni dejavnosti, je še eno rekordno leto.

Najnovejši podatki o njihovem poslovanju namreč razkrivajo, da jih je velika večina lani ustvarila največ prihodkov in dobička do zdaj. To je zasebnim klinikam in centrom v veliki meri uspelo zaradi dodatnega denarja, ki so ga prejeli od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), torej iz javne zdravstvene blagajne. V primerjavi z letom 2023 ga je bilo več za skoraj tretjino. Za primerjavo: javni zdravstveni zavodi so v istem času iz javne blagajne dobili zgolj dobro desetino več denarja.

Trideset največjih zasebnih zdravstvenih ustanov, ki so že objavile poslovne rezultate, je imelo lani skupaj nekaj več kot 120 milijonov evrov prihodkov od prodaje. To je 13 odstotkov oziroma 14 milijonov evrov več kot leta 2023. V istem času so skupaj ustvarile 18 milijonov evrov čistega dobička. 

Toda posli ne cvetijo več vsem. V nekaterih klinikah so namreč beležili visok upad tako prihodkov kot dobička. Zakaj se jim je to zgodilo? In koga bo najbolj prizadela nova zakonodaja, ki omejuje "popoldansko" delo zdravnikov iz javnih bolnišnic v samoplačniških ambulantah?

Preberite še:
Vsi ekscesi domačega zdravstva, ki jim je Brecelj napovedal konec

Diagnostični centri so zlata jama zdravstva 

Najbolj donosni med vsemi so še naprej zasebni diagnostični centri, ki ponujajo storitve magnetne resonance, računalniške tomografije, ultrazvoka in rentgena. Gre za storitve, po katerih vlada veliko povpraševanje, država pa jih neomejeno plačuje.

Tako je center MDT&T, ki deluje v središču Maribora in je od leta 2021 v lasti finančnega sklada Alfi ter zavarovalnic Triglav in Sava Re, lani dosegel 7,7 milijona evrov prihodkov. To je okoli 150 tisoč evrov več kot predlani. Družba, ki ima 31 zaposlenih, je ustvarila nekaj manj kot dva milijona evrov dobička. 

Kaj je skrivnost njenega uspeha? Da ima veliko število zunanjih sodelavcev, ki večinoma prihajajo iz javnih bolnišnic.

Rekorde dosega tudi center Radiomed, ki ima prostore v Celju in Hočah. Njegovi prihodki so se v zadnjem letu dni zvišali s štirih na sedem milijonov evrov, v veliki večini na račun javne blagajne. Dobiček pa se je skoraj potrojil na 740 tisoč evrov.

Preberite še:
Udarec za zasebne klinike, ki dobijo javni denar. Prepovedali bi jim izplačilo dobičkov.

Kako bo nov zakon vplival na dobičke klinik?

Največja diagnostična centra v državi, ljubljanski Medilab in ptujska Digitalna slikovna diagnostika (DSD), še nista objavila rezultatov. Glede na to, da sta od ZZZS prejela 50 oziroma 30 odstotkov več denarja, pa gre pričakovati nove rekorde. 

Predlani je Medilab ustvaril 10 milijonov evrov prihodkov in tri milijone evrov dobička. Družba DSD, ki jo obvladujejo Hrvati, pa je imela dobrih devet milijonov evrov prometa in skoraj štiri milijone evrov dobička.

Če so bili diagnostični centri do zdaj zlata jama in najbolj zaželena tarča finančnih vlagateljev, pa bi se to lahko že kmalu spremenilo. Država je namreč že pred meseci znižala ceno, ki jo za nekatere diagnostične storitve plačuje javna zdravstvena blagajna. 

Prizadel jih bo tudi nov zakon o zdravstveni dejavnosti. Po eni strani jim bo otežil dostop do zdravnikov iz javnih bolnišnic, ki jim pomagajo pri opravljanju dodatnih storitev - tudi samoplačniških, s katerimi so do sedaj ustvarjali visoke dobičke. Po drugi strani si dobička, ki ga beležijo pri koncesijski dejavnosti, ne bodo smeli več izplačati.

Preberite še:
Milijonski dobički lastnikov zasebnih klinik: ena od njih si je kupila grad

Dolge čakalne vrste, zasebna klinika pa s šestkrat višjim dobičkom

Izjemne rezultate dosegajo tudi kirurški centri, ki opravijo vse več zdravstvenih storitev na koncesijo, v veliko primerih pa zanje delajo zdravniki iz UKC Ljubljana, UKC Maribor in drugih javnih bolnišnic.

Tako je zasebna klinika Arbor Mea, ki se ukvarja z ortopedskimi posegi in operacijami, kjer so čakalne vrste najdaljše, lani povečala obseg prihodkov z dobrih sedem na rekordnih 11,7 milijona evrov evrov. Vse to na račun dodatnih prilivov iz javne blagajne, ki so se lani kar podvojili. Ob tem je Arbor Mea, ki je v lasti Vladimirja Senekoviča, imela več kot dva milijona evrov dobička. To je šestkrat več kot leta 2023.

Podobna je zgodba pri Artrosu, enem od največjih ortopedskih centrov v državi. Lani je ob rekordnih 6,7 milijona evrov prihodkov ustvaril 1,25 milijona evrov dobička. Od ZZZS je prejel tretjino več denarja, že lani pa smo ga označili za zmagovalca stavke zdravniškega sindikata Fides. Njegova lastnika sta znana ortopeda Mohsen Hussein in Martin Mikek, sicer lastnik vile v okolici Ljubljane, ki je naprodaj za 3,25 milijona evrov.

Slabše gre podjetju MD Medicina, ki ima v lasti sodoben sanatorij v neposredni bližini UKC Ljubljana in medicinske fakultete. Letos je dobilo novega lastnika. Kot smo poročali, ga je kupilo ciprsko podjetje Flycom Holdings, ki je v lasti Aleša Rojsa, enega najvplivnejših slovenskih odvetnikov. MD Medicina, ki večino prihodkov ustvari s samoplačniškimi posegi in storitvami, je lani zadržala prihodke pri okoli 3,8 milijona evrov, ob tem pa je ustvarila 137 tisoč evrov izgube.

Preberite še:
Očesni kirurg, zaposlen v UKC, si je v enem letu iz zasebne klinike izplačal 3,6 milijona

Brez neomejenih plačil ni rekordnih dobičkov

Slabše rezultate dosegajo tudi oftalmološki centri, ki so cveteli v času ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. 

Takrat je pomemben del sredstev interventnega zakona za krajšanje čakalnih vrst šel za posege na področju okulistike, predvsem operacije sive mrene. Teh pa ZZZS sedaj ne plačuje več neomejeno.

Tudi zaradi tega so podjetja Oftalmo, Vidim, Morela Okulisti, Očesni center Dr. Pfeifer in drugi iz javne blagajne lani prejeli za kar tretjino manj sredstev.

Kljub temu dva med njimi še naprej beležita nadpovprečne rezultate. To sta Oftalmo in Očesni center Dr. Pfeifer. Prvi je imel lani skoraj 3,8 milijona evrov prihodkov in slab milijon evrov dobička. Drugi pa 3,2 milijona evrov prihodkov in 1,4 milijona evrov dobička.

Slabše rezultate od specialističnih centrov pa beležijo podjetja, v okviru katerih delujejo ambulante družinske medicine. Tako je Studio R iz Komende lani ustvaril že 3,5 milijona evrov prihodkov, kar je 736 tisoč evrov več kot v letu 2023, a je hkrati posloval z minimalno izgubo.