Vsi ekscesi domačega zdravstva, ki jim je Brecelj napovedal konec

"Presenečen sem bil, kako daleč smo že s to divjo privatizacijo. Sprivatizirali smo tovarne, uničili smo banke in zdaj je na vrsti zdravstvo. Resničen boj za javno zdravstvo se šele začenja. Korupcija se bo odpravila z dobrim vodenjem, z dobro urejenostjo, s čistimi posli v zdravstvu, ne pa s policijo in sodstvom."

S temi besedami je kirurg Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo, v četrtek komentiral novico, da je državni zbor sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem iz javnih zavodov prepoveduje delo v samoplačniških ambulantah. Tudi delo pri koncesionarjih bo po novem mogoče pod strožjimi pogoji, pri čemer bodo merili delovno obremenitev.

Brecelj je poudaril, da pri sprejemanju zakona ne gre za rušenje zasebnega zdravstva: “Gre pa za rušenje ljudi v javnem in zasebnem zdravstvu, ki poslujejo z namenom lastnih zaslužkov in odiranjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)."

Zbrali smo deset najbolj ekscesnih primere dvojnih praks, zaslužkov zdravnikov v zasebnih klinikah in odtekanja sredstev iz javne blagajne v zasebne žepe, ki smo jih razkrili v zadnjih dveh letih. 

Preberite še:
Milijonski dobički lastnikov zasebnih klinik: ena od njih si je kupila grad

1. Šef ortopedije ima kliniko, zanjo delajo njegovi podrejeni iz UKC 

Na našem mediju smo pod drobnogled vzeli ortopedsko kliniko na UKC Ljubljana, kjer opravijo največ pregledov in operacij v državi. Gre za področje, kjer so čakalne dobe med najdaljšimi, praktično takoj pa je za plačilo mogoče priti na vrsto v zasebnih ambulantah. Zakaj? Ker vsi tam zaposleni delajo tudi v zasebnih klinikah. To večinoma počnejo prek statusa normiranega samostojnega podjetnika, ki je zanje davčno najugodnejši. 

Pri tem večina ortopedov iz UKC Ljubljane dela še za najmanj dva ali več drugih zavodov in klinik. Rekorder "popoldne" dela za pet različnih zasebnih klinik, kjer opravlja skorajda izključno samoplačniške storitve. Svojo zasebno kliniko je leta 2023 odprl tudi predstojnik Ortopedske klinike Ljubljana Miha Vodičar, za katero delajo že praktično vsi njegovi sodelavci iz UKC Ljubljana. 

2. "Zdravnik mi je rekel: plačaj 650 evrov ali pa čakaj štiri leta"

Naš bralec Mitja je pred časom več let trpel hude bolečine v hrbtenici. V začetku leta 2021 je od osebnega zdravnika pod "zelo hitro" dobil napotnico za ortopeda. Prijavil se je v ambulanto na koncesijo v Železniškem zdravstvenem domu v Ljubljani. Tam dr. Robert Košak, znani slovenski ortoped, dela enkrat na teden. 

Prej kot izvid po pošti iz Železniškega zdravstvenega doma je dočakal klic zasebnega centra. "Obvestili so me, kdaj lahko pridem s 650 evri vred". In kaj, če jih nima? V tem primeru bi moral čakati štiri leta, da pride na vrsto prek napotnice v javnem zdravstvu, so mu pojasnili.

3. Lažno "štempljanje", goljufije pri pisanju izvidov

Ortopede, ki so redno zaposleni v javnih ustanovah, zraven pa vsi delajo še v zasebnih klinikah, so v času epidemije covid-19 zalotili, da so se lažno "štempljali" za delo, čeprav so v resnici delali drugod. Šlo je za sistemsko prakso, večina od kršiteljev pa je dobila pisno opozorilo pred odpovedjo. Med sankcioniranimi so bili trije od petih vodij oddelkov na ljubljanski ortopedski kliniki. 

V Splošni bolnišnici Celje pa so pri goljufanju pri pisanju izvidov in izplačevanju previsokih honorarjev odkrili radiologe. Del dodatnega dela, ki ga uradno opravljajo popoldan in prek podjemnih pogodb, so namreč v resnici opravili kar v rednem delovnem času. Torej so bili dvakrat plačani za isto delo. 

Vodstvo bolnišnice jih je kaznovalo z začasno prekinitvijo donosnih podjemnih pogodb. Radiologi so se odzvali s tiho stavko, ki je povzročila več mesecev dolge zamude pri izvidih.

4. Čakal v UKC Maribor, kirurg ga je operiral na Hrvaškem 

Objavili smo tudi zgodbo pacienta, ki je čakal na operacijo hrbtenice v UKC Maribor, na vrsto pa prišel v zasebni kliniki na Hrvaškem. Tam ga je operiral dr. Matjaž Voršič, nevrokirurg iz UKC Maribor. S tem je dolge čakalne vrste v javnem zdravstvu, kjer je zaposlen, izkoristil za dodatni zaslužek v zasebnem. 

Četudi je operacijo opravil brez vednosti mariborske bolnišnice, je večino stroškov pokrila javna zdravstvena blagajna - in to na podlagi mnenja, ki ga je v imenu UKC Maribor podpisal kar Voršič. Vse to je potrdil tudi notranji nadzor nad delom Voršiča. Mariborski bolnišnici je ZZZS naložil plačilo skoraj sedem tisoč evrov, predvsem zaradi neupravičeno izplačanih stroškov zdravljenja v tujini. Voršič jo je medtem odnesel brez vsakršne kazni.

5. Radiologi, ki prejmejo več kot 10 tisoč evrov na mesec

Preverili smo, ali so plače radiologov v javnih bolnišnicah res tako nizke, da jih silijo v odhode v zasebno zdravstvo. Ugotovili smo, da je resnica prav nasprotna. Mesečne plače radiologov krepko presegajo povprečne zdravniške plače, ki so v letu 2023 znašale 4.725 evrov bruto. V nekaterih bolnicah so skoraj enkrat višje. 

Našli smo primere radiologov, ki so imeli več kot 10 tisoč evrov mesečnih prejemkov. Mnogi radiologi so sicer v javnih ustanovah le delno zaposleni, kar pomeni, da so njihovi prejemki v resnici še višji. Številni, ki so zaposleni v javnih bolnišnicah, zanje delajo še prek podjemnih pogodb. Nekateri tako zaslužijo še eno dodatno plačo. Ob tem pa številni za zasebne kot druge javne ustanove delajo še kot popoldanski s.p. 

Še pet ekscesov, ki smo jih razkrili, lahko najdete na tej povezavi.