Gradnjo novega zapora preiskuje policija. Zraven tudi glavni akterji iz afere sodna stavba.

Več kot 86 milijonov evrov vreden novi zapor v Dobrunjah pri Ljubljani je zgrajen, a že več mesecev čaka na uporabno dovoljenje. Zapleta se pri dokumentaciji, saj še vedno ni povsem jasno, kam je izginila odpadna zemljina, izkopana med gradnjo.

Za njen odvoz je bil kot podizvajalec zadolžen dolenjski avtoprevoznik Anton Grandovec. Medtem ko so državni inšpektorji že potrdili sume, da je zemljina končala na nezakonitih odlagališčih, zadevo preiskujejo tudi kriminalisti. Na ministrstvu za pravosodje so nam pojasnili, da so domnevne nepravilnosti prijavili organom pregona.

Toda pri iskanju odgovornih bi lahko policija potrkala tudi na vrata dveh osumljencev iz afere sodna stavba. Dokumentacija, ki smo jo pridobili, namreč razkriva, da sta ključne odločitve pri projektu novega zapora sprejemala Uroš Gojkovič, nekdanji generalni sekretar na ministrstvu, in Simon Starček, tedanji vodja službe za nepremičnine in investicije.

Projekt sta vodila tudi, ko je okoljski inšpektorat začel preverjati informacije o nezakonitem odlaganju zemljine v neposredni bližini gradbišča. Osebno sta se vključila v reševanje nastalih zapletov in že takrat vedela, da bi lahko pozneje prišlo do težav pri dokazovanju ustreznega ravnanja z odpadki in pridobivanju uporabnega dovoljenja.

Kaj vse se je torej dogajalo pri projektu? In kaj razkrivajo zapisniki sestankov med vpletenimi?

Preberite še:
To je nov zapor za 86 milijonov. Prazen je zaradi fantov s SŽ, ki jih preiskuje policija.

Aneks podpisal Gojkovič, zemljina končala na bližnjem travniku

Da bo konzorcij družb CGP, Kolektor Koling in Pomgrad gradil nov zapor, je bilo jasno že konec maja 2022. Takrat, v zadnjih dneh mandata Marjana Dikaučiča, so ga na ministrstvu za pravosodje izbrali kot edinega usposobljenega za izvedbo projekta in nato povabili k oddaji ponudbe. Avgusta 2022 so s konzorcijem podpisali pogodbo, vredno 73 milijonov evrov (z DDV). 

Že po nekaj mesecih je konzorcij naknadno vključil več novih podizvajalcev. Med njimi tudi Grandovca, ki je bil zadolžen za "zemeljska dela", vredna 300 tisoč evrov. 

Aneks je konec marca 2023 podpisal Gojkovič. Po dogovoru bi moral Grandovec odpadno zemljino, med katero so bile tudi plastika, les in gradbeni material, z gradbišča odpeljati v centre za ravnanje z odpadki, kjer bi jo predelali. 

Toda v resnici je zemljina končala nekaj sto metrov stran na travniku v neposredni bližini hiš. Tovornjaki naj bi dnevno opravili več kot 30 voženj z izkopanimi materiali. Na to so začeli opozarjati občani, ki so jih motili hrup, prah in smrad. Skrbelo jih je tudi, da je bilo na območju, kjer se gradi nov zapor, nekoč nelegalno odlagališče gradbenih odpadkov. O tem je takrat prvi poročal Dnevnik. 

Preberite še:
Kriminalisti na Slovenskih železnicah: pod lupo sumi črpanja milijonov s fiktivnimi posli

Kaj razkrivajo zapisniki

Ko je konec avgusta 2023 zadevo pod drobnogled vzel okoljski inšpektorat, pa so na ministrstvu, ki ga je takrat vodila Dominika Švarc Pipan, zazvonili alarmi.

Tako so 1. septembra 2023 sklicali sestanek, ki so se ga poleg Starčka in Gojkoviča udeležili tudi predstavniki konzorcija in podjetja Projekt iz Nove Gorice, ki je pripravljalo projektno dokumentacijo. Glavna točka so bila "odprta vprašanja pri izvajanju del na lokaciji Dobrunje (zemeljska dela)".

Ali so se pogovarjali tudi o tem, kam Grandovec odvaža odpadno zemljino, iz zabeležke sestanka ni razvidno. Prisotni pa so se strinjali, da ta vprašanja razrešijo s pomočjo komisije za reševanje sporov. Te pogodba ni predvidela. Po dostopnih podatkih pa so se želeli  z njo na ministrstvu izogniti sodiščem in pospešiti odprte zadeve.

Med njimi je bil tudi zahtevek za plačilo več kot pet milijonov evrov, ki so ga na ministrstvu prejeli aprila 2023 zaradi domnevno "nepredvidenih razmer na gradbišču". Na ministrstvu so ga zavrnili.

Preberite še:
Nova žrtev afere na železnicah: bankrot Mesovega prijatelja in dobavitelja spornih mask

So že septembra 2023 vedeli, da evidenčni listi ne obstajajo?

Kmalu zatem se je v medijih prvič pojavila informacija o domnevno nezakonitem odlaganju zemljine z gradbišča. In na ministrstvu so bili spet na nogah.

Takoj naslednji dan, 15. septembra 2023, je Starček obvestil predstavnike konzorcija in nadzornika del, da jih Gojkovič vabi na sestanek. Tema? Upravljanje in odvoz odpadkov v okviru projekta izgradnje zapora v Ljubljani.

Na sestanku so se dogovorili, da bo Grandovec kot podizvajalec ministrstvu zagotovil vso dokumentacijo glede ravnanja z odpadki - tudi evidenčne liste, ki bi dokazovali, koliko zemljine je bilo odpeljane in kam, torej na katere deponije. Toda ne evidenčnih listov ne dokumentacije na ministrstvu v poznejših mesecih niso prejeli. Dotedanja skrbnica projekta na ministrstvu Lucija Remec je Starčka obvestila le, da namerava konzorcij te dokumente predati ob zaključku projekta. 

Že nekaj mesecev zatem je okoljska inšpekcija ugotovila, da so bili materiali odloženi nezakonito, in odredila njihovo odstranitev. Grandovec je odvoz materialov zaupal podjetju Rematom, ki se je vmes preimenovalo v Odpadne surovine. Temu je okoljska inšpekcija izdala odločbo, naj odpadke odstrani. Rematom je to tudi naredil, a odpadke odpeljal na neznano lokacijo. Od septembra lani pa je podjetje v stečaju.

Preberite še:
Afera sodna stavba: policija sumi, da je bil posel z Vežnaverjem dogovorjen vnaprej

V istem času sta se Gojkovič in Starček zapletla v afero sodna stavba

Grandovec sicer vztraja, da je bil ves zemeljski izkop odpeljan, predelan in deponiran v skladu z veljavno zakonodajo. Pojasnil nam je, da je dokumentacijo predal konzorciju izvajalcev del. 

Drugače pa očitno menijo na upravni enoti. Tam naj bi prav zaradi neverodostojnih evidenčnih listov že več mesecev zavračali izdajo uporabnega dovoljenja za že zgrajeni zapor.

Ko so okoljski inšpektorji že preverjali, kaj se je zgodilo v Dobrunjah, je Gojkovič Starčka imenoval za uradnega skrbnika pogodbe. To je storil z aneksom, ki ga je digitalno podpisal v poznih večernih urah nedelje, 19. novembra 2023.

Toda Starček je skrbništvo manj kot šest mesecev pozneje izgubil. V vmesnem času se je namreč zgodila afera sodna stavba. Kot je znano, je ministrstvo za pravosodje za propadajoč objekt na Litijski cesti v Ljubljani decembra 2023 plačalo skoraj osem milijonov evrov, ne da bi pred tem pridobilo neodvisno cenitev. Nepremičnino mu je prodal Sebastjan Vežnaver, ki je stavbo leta 2019 iz stečajne mase kupil za slaba dva milijona evrov. Nato jo je državi prodal za šest milijonov evrov dražje.

Zadevo je preiskoval tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU), kjer so sumili, da je šlo pri nakupu zgradbe za vnaprej dogovorjen posel. Marca letos so kazensko ovadili štiri osumjence, po neuradnih informacijah tudi tudi Gojkoviča in Starčka, ki ju sumijo kaznivega dejanja zlorabe položaja.

Preberite še:
Afera sodna stavba: koga vse je kazensko ovadil NPU