To je nov zapor za 86 milijonov. Prazen je zaradi fantov s SŽ, ki jih preiskuje policija.

Tik ob vzhodnem robu Ljubljane, v naselju Dobrunje, že nekaj mesecev stoji kompleks novozgrajenega zapora, ki zaseda pet hektarjev površine. Namenjen je domovanju 388 zapornikov, ki pa jih tam očitno še nekaj časa ne bo. 

Pri projektu, vrednem 86 milijonov evrov, se namreč resno zatika pri pridobitvi uporabnega dovoljenja. Zanj so na ministrstvu za pravosodje, ki vodi investicijo gradnje zapora, zaprosili že sredi aprila, ko so bili vsi objekti že praktično zgrajeni. Toda o njegovi vlogi na ministrstvu za naravne vire in prostor, pristojnem za izdajo dovoljenja, v dobrih dveh mesecih še niso vsebinsko odločali. Razlog: ugotovili so, da je nepopolna.  

V čem je težava? Na ministrstvu, ki ga vodi Andreja Katič, so nam potrdili, da se zahteva za dopolnitev dokumentacije v enem delu nanaša tudi na področje ravnanja z zemljino. Kot smo izvedeli, naj bi eden od podizvajalcev pri projektu zapora, ki so ga gradili CGP, Kolektor in Pomgrad, material z gradbišča namesto na dogovorjeno odlagališče v Logatcu odvažal na večje število drugih lokacij. Kam vse, naj bi že več mesecev skušali ugotoviti tudi kriminalisti. 

Za odvoz odpadne zemljine pri projektu je bil sicer zadolžen avtoprevoznik Anton Grandovec, eden od osrednjih akterjev nedavne afere s spornimi posli na Slovenskih železnicah (SŽ). Bo novozgrajeni zapor še več mesecev pod ključem? Kaj so nam pojasnili na obeh ministrstvih? In kaj o vsem skupaj pravi Grandovec?

Preberite še:
Kriminalisti na Slovenskih železnicah: pod lupo sumi črpanja milijonov s fiktivnimi posli

So zemljino na črno odložili na več deset lokacij?

Že septembra 2023 je časnik Dnevnik poročal o sumih nezakonitega odlaganja materiala z gradbišča bodočega zapora. Končal je na zemljišču nekaj sto metrov stran. Dva meseca pozneje je inšpekcija za okolje ugotovila, da gre za nezakonito odlagališče. Podizvajalcu, podjetju Odpadne surovine, je izrekla globo in odredila sanacijo deponije. 

Toda zdaj na dan prihajajo informacije, da je šlo pri postopku izpred leta in pol le za vrh ledene gore. Po naših informacijah naj bi kriminalisti v zadnjih mesecih sumili, da je material z gradbišča v Dobrunjah končal na več deset različnih lokacijah. Zajeten del dokumentacije, povezan z odvozom zemljine, naj bi bil tako močno pomanjkljiv, v enem delu pa celo prirejen, česar sicer uradno ni mogoče preveriti. 

Vse to predstavlja velikansko težavo za investitorja, torej ministrstvo za pravosodje:

-       brez popolne dokumentacije o ravnanju z zemljino namreč ni mogoče uradno zaključiti gradbenih del.

-       brez njihovega formalnega zaključka pa ne more biti tehničnega pregleda, ki je pogoj za uporabno dovoljenje. Med samim pregledom bo komisija, ki jo imenuje ministrstvo za naravne vire in prostor, ugotavljala tudi ustreznost ravnanja z gradbenimi odpadki.

-       brez uporabnega dovoljenja pa uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki bo zapor v Dobrunjah upravljala, vanj ne more preseliti kaznjence iz drugih zaporov. 

Na obeh ministrstvih so bili včeraj precej skopi z odgovori na naša vprašanja. Oboji so poudarili, da je vloga nepopolna, tehnični pregled pa še ni bil opravljen. Na pravosodnem ministrstvu so pojasnili še, da je projekt novega zapora v zaključni fazi. Imel bo dobrih 26.000 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine. Sestavlja ga šest objektov, od katerih so štirje na območju znotraj šest metrov visoke betonske ograje. 

Preberite še:
Nova razkritja: z računov Slovenskih železnic so želeli pobrati pet milijonov evrov

Projekt vodil ovadeni v zadevi sodna stavba

Po uradnih podatkih je bil v konzorciju treh domačih gradbincev, ki so gradili nov zapor, za odvoz odpadne zemljine zadolžen novomeški CGP. Ta je spomladi 2023 za to nalogo kot podizvajalca najel Grandovca, ki mu je pri tem pomagalo podjetje Odpadne surovine. Takrat je projekt na ministrstvu še vodil vodja službe za nepremičnine Simon Starček, ki ga je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) marca letos kazensko ovadil v zadevi sodna stavba. 

Grandovec, avtoprevoznik iz občine Videm-Dobrepolje, je vsaj desetletje veljal za enega najmočnejših podjetnikov iz poslovnega omrežja okrog Slovenskih železnic (SŽ). Bil je eden hišnih dobaviteljev Železniškega gradbenega podjetja (SŽ-ŽGP), ki je partner v gradbenih konzorcijih pri domala vseh največjih železniških infrastrukturnih projektih v državi. 

V začetku maja smo razkrili, da so na SŽ odkrili več sumljivih pogodb, ki so jih različna podjetja iz skupine sklenila z Grandovcem. V številnih primerih naj bi šlo za fiktivne posle. Podjetja iz skupine SŽ bi tako morala Grandovcu plačati storitve, ki nikoli niso bile opravljene, sam pa je fiktivne terjatve do podjetij iz skupine SŽ preprodal naprej. Kupile so jih različne finančne družbe in drugi kupci, ki so Grandovcu plačali dobrih pet milijonov evrov.

Vsi ti so po razkritju afere ostali na suhem. Pri milijonih, ki so ostali Grandovcu, pa se je pozneje izgubila jasna sled za denarnimi tokovi. 

Preberite še:
To so parcele pri Igu, kamor vodijo sledi zadnje afere na Slovenskih železnicah

Za odpadke poskrbelo podjetje, ki ni več obstajalo

Medtem ko dogajanje na SŽ preiskujejo kriminalisti, nam je Grandovec včeraj zatrdil, da "je, kar se tiče njegovega dela v Dobrunjah, vse brez težav". "Moji evidenčni listi so ustrezni. Danes sem govoril z vodjo gradbišča, ki mi je zatrdil, da z dokumentacijo ni prav nobenih težav. Tudi CGP oziroma država sta mi plačala vsa dela. Zanje pa delam še danes," je poudaril Grandovec.

Sanacija nezakonitega odlagališča iz leta 2023 je bila po njegovih besedah izpeljana ustrezno. "Naredili so analizo zemlje, ki je ugotovila, da je šlo za nenevarne odpadke. To pomeni, da bi lahko šlo pri zadevi, ki jo je preiskovala inšpekcija, kvečjemu za prekršek. Zagotovo pa ne za kaj hujšega," je dodal Grandovec. 

Čeprav nam je Grandovec zatrdil, da "ne more biti odgovoren za ravnanje podjetja Odpadne surovine". Nanj so očitno prevalili celotno odgovornost za nezakonita ravnanja. A je vprašanje, ali in kako je to podjetje sploh sodelovalo pri poslih.

Aneks, ki je Grandovcu zagotovil 300 tisoč evrov velik posel v Dobrunjah, tega pa je oddal naprej, je bil podpisan aprila 2023. Takrat je imelo podjetje Odpadne surovine že skoraj leto dni blokirane račune. Bilo je na seznamu davčnih neplačnikov. Državi pa je vrnilo DDV številko, saj ni več poslovalo. Začel se je tudi postopek njegovega izbrisa iz poslovnega registra. Obstajalo je torej samo na papirju. Od septembra lani je v stečaju, v katerem ni bilo mogoče najti nobene poslovne dokumentacije.

Stari znanci z železnic skupaj tudi pri zaporu

Za podjetjem Odpadne surovine se je sicer ves čas skrival Rok Remec. Gre za podjetnika, ki ima za seboj dolgo zgodovino stečajev in težav z upniki. Leta 2020 sta v stečaju končali dve njegovi podjetji, ki sta za sabo skupaj pustili več kot 120 tisoč evrov dolga do države. 

Z njim je tesno povezano podjetje Rematom, ki se je ukvarjalo z isto dejavnostjo in je bilo v lasti Tomaža Remca. Zanj pa nam je Grandovec že pred meseci priznal, da je njegov dober prijatelj. Povezuje ju tudi zadnja afera na SŽ. 

Kot smo razkrili, je Grandovec leta 2020 iz stečaja podjetja Rematom kupil kmetijo s 5.000 kvadratnih metrov velikimi zemljišči v bližini Iga. Toda Grandovec je pri tem poslu očitno igral le vlogo posrednika. Že kmalu zatem je namreč nepremičnino preprodal materi Tomaža Kraškovica, takratnega finančnega direktorja SŽ, ki je novembra lani, ob prvih razkritjih spornih poslov s terjatvami odstopil s položaja. 

Kraškovic nam je takrat pojasnil, da je s SŽ odšel zaradi osebnih razlogov. Grandovec pa je razlagal, da ni vedel, komu je sploh prodal nepremičnino. "Neki gospe sem pred leti prodal kmetijo v Tomišlju. To je blizu domovanja Tomaža Kraškovica. Vendar takrat nisem vedel, da je z njim v sorodu. Kako naj to vem? Ali ima enak priimek?" se je takrat spraševal. Kmalu zatem smo razkrili, da je Grandovec sodeloval tudi pri gradnji Kraškovičeve stanovanjske nepremičnine za Bežigradom v Ljubljani.