RTV prispevek bi ukinili, uvedli pa bi ga za NEK2, ki ga morda sploh ne bo

»Osel gre le enkrat na led.« - slovenski pregovor

Odločitev je padla. Po kolosalni neumnosti iz obdobja 2006-2008, ko so se takratna vlada in lobiji okrog nje odločili, da bomo namesto drugega bloka krške nuklearke (NEK2) gradili šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), njena naslednica pa je projekt s pomočjo istih lobijev izpeljala do konca, je heca dovolj. Bedarijo izpred dveh desetletij je treba popraviti in tokrat ne bomo tvegali. Z jedrsko energijo naprej, pravi minister Jernej Vrtovec, ki si želi projekt pripeljati do točke, ko bo neustavljiv.

Za razliko od največjega korupcijskega projekta v zgodovini Slovenije tokrat ne bomo gradili za podporo domači rabi premogovnika. Ne, zdaj smo pametnejši in vlada je že določila, da bomo izbrali ameriškega ponudnika. Sedaj, ko skuša celotna Evropa zmanjšati odvisnost od ZDA, se s francoskim ponudnikom sploh ne bomo pogovarjali. Demokracija je tako ali tako tuj koncept, ki je k nam prišel z juga, Evropa pa tista čudna tvorba, ki je ne maramo.

Cena projekta je tudi dokaj kolosalna, petnajst milijard evrov. To je približno cena, ki bi jo plačali za deset novih blokov enake termoelektrarne.

Preberite še:
Po Vučiću padel še Trump: tu je osem lekcij za avtokrate

Vladajoči bi posel zaključili za zaprtimi vrati

Številke znajo biti malo abstraktne in si je težko predstavljati, kaj zares pomenijo. Zatorej: trenutno predvidena cena NEK2 je takšna, kot bi nas stali blok TEŠ 7, blok TEŠ 8, blok TEŠ 9, blok TEŠ 10, blok TEŠ 11, blok TEŠ 12, blok TEŠ 13, blok TEŠ 14, blok TEŠ 15 in blok TEŠ 16 naenkrat.

Vse to bi imeli ob predvidevanju enakega obsega korupcije, kot smo ga videli pri TEŠ6. Po začetni predvideni ceni za termoelektrarno, ki je bila za polovico manjša, jih je treba izpisati do vključno bloka TEŠ 26. Morebitne podražitve NEK2 tu še niso upoštevane. Ob enakem obsegu podražitev, kot smo jih videli v Šoštanju, smo že nekje pri bloku številka 50, lahko še kakšnem več.

Predstavljajte si torej slavni trboveljski dimnik, ki je sedaj plezalna stena. Si jih lahko predstavljate pet, drugega ob drugem? Trenutno predvidena cena znaša dve taki vrsti. Ob enakem obsegu podražitev, kot smo ga bili deležni takrat, govorimo o štirih vrstah po pet največjih dimnikov v Evropi. Le zakaj torej vladajoči izključujejo možnost javne debate, zadevo pa bi najraje zaključili za zaprtimi vrati? Najbrž jih skrbi prepih. Zima prihaja. Sploh, ker imajo očitno samo enega vnaprej izbranega ponudnika.

Preberite še:
Viteza Logar in Stevanović v boj s korupcijo. Na oslu in z zarjavelim mečem

Za ta denar bi lahko zgradili 10-krat toliko sončne in vetrne energije

Slovenija potrebuje novo elektrarno, je povedala Golobova vlada. Toda sedaj obstajata dve pomembni razliki. Prva je, da ne bomo več iskali najugodnejše ponudbe, kar projekte le redko poceni. Druga razlika je sleherna odsotnost javne debate o možnih alternativah. Kar naenkrat tudi referendum ni več v načrtu. 

Toda javna debata o investiciji v obsegu 20 odstotka BDP države oziroma približno toliko, kot v enem letu poberemo z davki, je še kako nujna. Po novem bi vsi - kot nekoč v komunizmu za ceste ali vodovod - plačevali samoprispevek, ki bi po obsegu presegal celo zloglasno položnico za RTV in bi bil še kako obvezen. 

Za ta denar načrtujemo 1.800 megavatov (MW) nazivne moči jedrske energije. Za enako vsoto bi dobili tudi 15.000 MW nazivne moči vetrne energije ali 16.000 MW nazivne moči sončne energije in dobivali bi jo postopoma. Vsako leto bi pridobili skoraj toliko nove moči, kot bi imel NEK2, ko bi enkrat deloval. Je to res popolnoma neprimerna rešitev?

Jedrska energija ima prednosti pred sončno in vetrno energijo, cena nazivne moči ni edini faktor. Sončna elektrarna dela elektriko, ko sije sonce, vetrna, ko piha veter, jedrska pa, ko jo potrebujemo, ne glede na vreme. Toda kako vemo, da gre za najboljšo odločitev, če o tem ni in ne sme biti nobene debate? 

Preberite še:

26 tisoč razlogov, zakaj Rončević učiteljem ne more predavati o varčevanju

Že pri TEŠ6 je bilo polno korupcije, kaj bo šele sedaj

Vlada bi projekt privedla do točke, ko je neustavljiv. Toda za projekt takega obsega je dolžna davkoplačevalcem najprej razložiti, zakaj ga potrebujemo, in pokazati, da je res raziskala vse možnosti in se potem res odločila za najboljšo.

Kako vemo, da ne bi za pol toliko denarja dobili dovolj vetrne in sončne energije, skupaj s primernim sistemom hranjenja? Na ta način ne bi bili odvisni od nobenega zunanjega ponudnika goriva in vzdrževanja. Četudi je jedrski reaktor res še vedno boljši, kako naj vemo, da je ponujeni sistem najboljša izbira, če smo preverili samo enega ponudnika in se z drugimi nismo niti pogovarjali? 

In kako smo lahko prepričani, da pri projektu, že zdaj desetkrat večjem od TEŠ6, res ne bo lumparij? 

Priprava projekta TEŠ6 se je začela v obdobju, ko je bil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, zdaj direktor Gen Energije, ki bo vodila projekt NEK2. O TEŠ6 takrat ni bilo ne javne debate ne referenduma, ki smo ga imeli pri nesojenem tretjem bloku termoelektrarne v Trbovljah (TET3). Pogajanja o dobavi opreme so bila očitno odločena vnaprej, končna cena nikoli ni bila znana. 

Preberite še:
Referendum o burkah je dimna zavesa za darila za najbogatejše

Je Slovenija bolj čista država od Finske?

Medtem med letoma 2006 in 2026 obstaja še ena bistvena razlika. Protijedrska gonja zaradi nesreče v Fukušimi in energetske politike Angele Merkel je močno zmanjšala obseg jedrskih elektrarn v Evropi in po svetu. Posledično so cene močno narasle, projekti pa so se zamaknili. Gradnja finske elektrarne Olkiluoto se je vmes podražila za petkrat, zgrajena pa je bila v desetih letih namesto v petih.

Lahko mi računamo na manj težav kot Finci? Smo bolj čista država od nordijcev? Odločitev leta 2006 bi morala biti lahka, saj je bila jedrska energija v vsem konkurenčna ostalim virom energije, obnovljivi viri pa so bili v povojih. Danes ima jedrska energija kopico težav in obstajajo druge možnosti, ki jih je potrebno vsaj preveriti. Za zaključek, da boljše odločitve ni, rabimo kaj bolj prepričljivega, kot da to nekdo čuti na vodi.

Brez javne razprave, analiz in odgovorov na vprašanja se bo projekt, ki lahko finančno potopi državo, peljal v senci. Prav senca pa je idealna za korupcijo. Hitro se lahko pripeljemo v položaj, ko bomo lahko rekli le še: banke, usmilite se nas. Bog nam takrat ne bo mogel več pomagati. 

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.