Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) in Premogovnik Velenje sta pred dokončnim finančnim zlomom.
To razkrivajo projekcije poslovanja, s katerimi Holding Slovenske elektrarne (HSE), lastnik obeh družb, državo prosi za pomoč pri njunem reševanju. Gre za dokument, ki ga je pripravil za Slovenski državni holding (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja, in ga skušal skriti pred javnostjo. Na več naših vprašanj o projekcijah so v HSE odgovorili le s pojasnilom, da so predstavnike lastnika "seznanili z različnimi scenariji reševanja situacije, do katere je prišlo zaradi izrazito negativnih trendov cen energije iz termo divizije, ki so posledica izjemne rasti cen emisijskih kuponov".
Danes objavljamo ključne poudarke dokumenta.
Preberite še:
Prihaja stomilijonska poravnava za korupcijo v TEŠ6
TEŠ letos s pol milijarde izgube?
V zadnjem obdobju se v Sloveniji vrstijo razprave, ali bi TEŠ zaprli leta 2033 ali še pozneje. Iz projekcij je razvidno, da se to utegne zgoditi že veliko prej. Zaradi nerentabilnosti šestega bloka so v TEŠ na podlagi cenitve njegovo vrednost v bilancah že lani znižali za več kot četrtino oziroma 243 milijonov evrov. Zdaj so ugotovili, da bi morali slabiti še preostalih 650 milijonov evrov. To pomeni, da bi bila vrednost premoženja družbe enaka nič. Tudi šestega bloka, ki je stal več kot 1,4 milijarde evrov.
TE ŠOŠTANJ TONE V RDEČIH ŠTEVILKAH
TEŠ bi po teh slabitvah letos ustvarila rekordnih 560 milijonov evrov čiste izgube. V tem primeru bi bila že konec meseca kapitalsko neustrezna in plačilno nesposobna. HSE kot njen lastnik bi imel dve možnosti: ali bi ji zagotovil svež kapital ali pa odpisal velik del dolgov do mednarodnih bank. Zanje sicer s poroštvom jamči država. Edina alternativa je stečaj. Četudi bi v TEŠ počakali s slabitvami, imajo za to največ tri leta časa, je razvidno iz projekcij. Že leta 2024 bo namreč nepokrita izguba iz preteklih let presegla polovico osnovnega kapitala TEŠ. Takrat bo tudi vrednost njenega premoženja nižja od obveznosti, družba pa bo dokončno insolventna.
A še večja težava je tekoče poslovanje. Po projekcijah bo TEŠ, ki ga vodi Mitja Tašler, že najpozneje spomladi prihodnje leto zmanjkalo denarja za izplačilo plač in druge tekoče obveznosti. Prihodnje leto bo poslovala z negativnim denarnim tokom v višini najmanj 20 milijonov evrov. Čeprav je TEŠ letos poleti ob nasprotovanju lokalne skupnosti za tretjino podražila cene toplote, s katero ogreva Šaleško dolino, ji to očitno ne bo kaj prida pomagalo. Tržne cene električne energije naj bi po letu 2022 znova upadle. Hkrati bodo cene emisijskih kuponov CO2, ki jih morajo plačevati veliki onesnaževalci, ostale na visokih ravneh. Samo v letu 2022 naj bi TEŠ pridelala dobrih 40 milijonov evrov tekoče izgube.
Težave TEŠ v finančno brezno vlečejo tudi Premogovnik Velenje, saj je elektrarna edini kupec lignita, ki ga kopljejo velenjski rudarji. Premogovnik, ki na ravni krovne družbe zaposluje 1160 ljudi, že zdaj nima denarja za vračilo 20-milijonskega posojila, najetega pri TEŠ. V projekcijah poslovanja izkazuje več kot 100 milijonov evrov dolgoročnega negativnega denarnega toka, že v letu 2023 pa naj bi njegove obveznosti presegle vrednost premoženja in kapitala. Zaradi okoljskih zavez je nadaljnje obratovanje termo divizije finančno nevzdržno, ugotavljajo v HSE. V dokumentu poudarjajo, da pri načrtovanju bodočega poslovanja TEŠ in premogovnika ni več mogoče uporabiti uporabe koncepta delujočega podjetja. Gre za računovodski termin, ki pove, ali je podjetje sposobno preživeti naslednjih 12 mesecev.
Preberite še:
Zločin brez kazni – v državi brez spomina #kolumna
Želijo energetsko "slabo banko"
V HSE, ki ga vodi Viktor Vračar, zato na pomoč kličejo državo. Po naših informacijah že nekaj časa intenzivno lobirajo za oddelitev TEŠ in Premogovnika Velenje na posebno podjetje, ki bi bilo v neposredni lasti države, pri čemer bi v rokah HSE ostala le zdrava jedra obeh družb. Gre za koncept, ki ga je država leta 2013 uporabila pri sanaciji takrat še njenih bank. Njihove slabe terjatve je prenesla na novoustanovljeno Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko.
Delovanje energetske "slabe banke" bi zagotavljala država, za kar bi potrebovala zeleno luč Evropske komisije. Dokument razkriva, da bi lahko zaprosilo za odobritev pomoči utemeljila s storitvami splošnega gospodarskega pomena, ki bi jih zagotavljala TEŠ in Premogovnik Velenje. Druga možnost bi bil mehanizem zmogljivosti, v okviru katerega lahko države članice financirajo zagotavljanje strateških energetskih rezerv. Prav tako bo HSE potreboval pomoč pri financiranju zapiranja premogovnika.
"Preučujemo možnost zaprosila za državno pomoč, ne pa tudi stečaja," so bili s pojasnili skopi na HSE. A dokument med možnimi nadaljnjimi ukrepi za TEŠ in premogovnik omenja tudi njun stečaj. Med ostalimi možnosti navaja še začasno zaustavitev obratovanja, prisilno poravnavo, ki po oceni HSE ne bi predstavljala dolgoročne rešitve obeh družb, kapitalsko injekcijo HSE ali zagotovitev denarja iz zunanjih finančnih virov: skladov EU, podnebnega, modernizacijskega ali inovacijskega sklada ...
Preberite še:
Razkrivamo poti provizij za TEŠ6
Janša, Vizjak in Lahovnik imajo spet problem
Vse to pomeni velik problem za pet ključnih mož aktualne vlade:
1) Za ministra za finance Andreja Širclja (SDS), ki bo vsaj uradno odločal o tem, na kakšen način lahko država sploh pomaga HSE. TEŠ sicer že zdaj krši finančne zaveze po pogodbi z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) o financiranju projekta TEŠ6. Iz poročila računskega sodišča o reviziji lanskega proračuna pa je razvidno, da je imela država na zadnji dan lanskega leta še za 358 milijonov evrov poroštev do TEŠ. Če elektrarna teh obveznosti ne bo zmogla odplačevati, jih bo torej morala država.
2) Za ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca (NSi), ki je pristojen za področje energetike. Odločati bo moral o podaljšanju koncesije za delovanje velenjskega premogovnika, ki se izteče januarja prihodnje leto. V Velenju so zanj že zaprosili in to do leta 2042. Letno bi v Velenju odkopali med 2,8 in 3,3 milijona ton premoga. Da so na ministrstvu seznanjeni s finančnimi težavami TEŠ, je jasno že iz izjave vodje direktorata za energijo Hinka Šolinca, ki ga je maja "skrbelo, da se bo zaustavil bistveno prej, kot predvidevajo scenariji v osnutku strategije za izstop iz premoga". Pri tem je omenjal prav leto 2024.
3) Za predsednika vlade Janeza Janšo (SDS). Njegova prva vlada je v letih 2006-2008 prižgala zeleno luč za projekt TEŠ6, pod njegovo drugo vlado leta 2012 pa je elektrarna dobila poroštvo države.
4) Za ministra za okolje Andreja Vizjaka (SDS), ki je v času priprave projekta TEŠ6 vodil ministrstvo za gospodarstvo in novemu bloku izdal energetsko dovoljenje.
5) Za vodjo vladne svetovalne skupine za covid ukrepe Mateja Lahovnika. Po ugotovitvah parlamentarne preiskovalne komisije je Lahovnik med politično najbolj odgovornimi za projekt TEŠ6. Vodil je ministrstvo za gospodarstvo v času, ko je HSE leta 2009 aktiviral pogodbo s francoskim dobaviteljem Alstomom za tehnološko opremo za TEŠ6. Ta je bila izrazito škodljiva za TEŠ, zaradi česar je HSE na arbitražnem sodišču na Dunaju proti dobavitelju vložil tožbo za povračilo škode. Družba General Electric, pravna naslednica Alstoma, in HSE sta letos sklenila poravnavo, vredno 261 milijonov evrov, pri čemer je HSE polovico zneska že dobil v denarju.
Preberite še:
Obtoženi v aferi TEŠ6 skrili vile pred državo
Kdo bo še priznal krivdo
Junija letos, 11 let po prvih kriminalističnih preiskavah, se je naposled začelo tudi sojenje v zadevi TEŠ6 proti enajstim obdolžencem na čelu z nekdanjim direktorjem elektrarne Urošem Rotnikom, ki krivde ni priznal. Tožilstvo mu očita storitev dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic in dveh kaznivih dejanj pranja denarja. Tudi med ostalimi obdolženci za zdaj nihče ni priznal krivde - z izjemo prej omenjenega General Electrica, ki je to storil v dogovoru o poravnavi.
Kot je znano, se je cena projekta zaradi slabega vodenja podražila na 1,41 milijarde evrov, čeprav bi morala prvotno znašati 650 milijonov evrov. Gre za eno najobsežnejših obtožnic v Sloveniji, saj ima 1332 strani in 43.000 prilog. Obdolženim grozi zaporna kazen do 20 let, zadeva pa bo zastarala leta 2028.
